Slovensko |
English
Novice in obvestila
Datum objave: 23.05.2025 | Avtor: Prunk Špela, dr. Cerkvenik Denis, Kranjc Darja
V petek, 16. 5. 2025, v dneh, ko so se pred 80. leti iz naših krajev umaknile še zadnje sovražne enote, smo v okviru Odbora za varstvo kulturne dediščine našega UNESCO biosfernega območja na poseben način obeležili konec 2. svetovne vojne. Vlasta Beltram je predstavila dogajanje v zadnjih dneh vojne na območju med Slavnikom, Snežnikom in Vremščico ter samo osvoboditev. Člani uredniškega odbora pa smo predstavili knjižico odbornikov z naslovom Spomini vojnih obeležij, pozvali k miru in spravi ter udeležence povabili, da se naslednji dan udeležijo spominskega dne Občine Divača na Kozjanah.
Datum objave: 22.04.2025 | Avtor: Kranjc Darja
V četrtek, 10. 4. 2025, smo v promocijsko-kongresnem centru Parka Škocjanske jame lahko prisluhnili sedemnajstim prispevkom konservatorjev, etnologov, arheologov, interpretatorjev dediščine, krajinarke, arhitekta, biologinje, restavratorja in celo jezikoslovke na temo suhozidne gradnje na območju Slovenije z okroglo mizo in si ogledali razstave Seniki med Kobaridom in Tolminom, Kamnita preproga Pirana in Lepota kamnite poezije.
Datum objave: 17.03.2025 | Avtor: Kranjc Darja
S temi besedami je v petek, 7. 3. 2025, svoj nagovor zaključil Romeo Volk, vodja ljudske pevsko-godčevske zasedbe Volk Folk iz Ilirske Bistrice, ki smo ga kot slavnostnega gosta povabili na sklepno predstavitev raziskovalnega dela Mreže šol parka Škocjanske jame v počastitev mednarodnega dneva žena in mater na našem UNESCO biosfernem območju v šolskem letu 2024/2025 na temo ljudske glasbe v naših krajih skozi čas. Ob tem je predstavnikom raziskovalcev osmih sodelujočih šol od Ilirske Bistrice, preko Beuga kamna, Košanske in Vremske doline, Brkinov, Divače do Trebč pri Trstu, na srce položil odgovornost vseh nas za ohranitev tega segmenta naše kulturne dediščine za naslednje generacije. Čemu, in kaj pravzaprav sploh je ljudska glasba?
Datum objave: 13.03.2024 | Avtor: Kranjc Darja
Naš prostor je bil v preteklosti skozi celotno zgodovino močno naravnan k izseljevanju. Če ta del naše zgodovine običajnih ljudi poznamo, lahko boljše razumemo selitve v današnjem času in stiske teh, ki morajo zaradi neznosnih razmer, ekonomskih idr. političnih razlogov oditi od doma. S temi besedami je svoj nagovor začel zgodovinar dr. Miha Zobec iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, avtor monografije Nevidni in pozabljeni, ob zaključku predstavitev raziskovalnega dela Mreže šol parka Škocjanske jame (v nadaljevanju MŠ PŠJ) v počastitev mednarodnega dneva žena in mater, ki smo ga letos posvetili izseljenstvu v naših krajih skozi čas.
Datum objave: 12.02.2024 | Avtor: Kranjc Darja
V sredo, 7. 2. 2024, smo se v predavalnici Promocijsko-kongresnega centra Pr Nanetovh v Matavunu v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Geodetska znamenja kot materialni pričevalci razvoja geodetskih mrež na Slovenskem, ki ga sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS ter Geodetska uprava RS, seznanili s starimi mejniki katastrskih občin, zakaj in od kdaj so, kakšna je njihova sekundarna vloga v ljudskem izročilu ter si izmenjali informacije o še ne evidentiranih, zlasti srenjskih mejnikih, v teh krajih.
Datum objave: 15.03.2023 | Avtor: Kranjc Darja
Datum objave: 08.06.2022 | Avtor: Kranjc Darja
V soboto, 4. 6. 2022, smo na vrtu Nanetove domačije v Regijskem parku Škocjanske jame praznovali ustvarjalnost otrok in učencev od Kostanjevice na Krasu do Pirana. Šlo je za sklepno slovesnost ustvarjalnega natečaja Nonotov zid, ki je potekal med 1. februarjem in 15. aprilom 2022 kot logično sosledje izdaje istoimenske slikanice avtorice Tine Volarič namenjene ozaveščanju najmlajših o suhozidni gradnji leto pred tem. Na natečaju Partnerstva kraške suhozidne gradnje je sodelovalo 181 otrok iz desetih osnovnih šol in podružnic ter ene vrtčevske enote, z 207. deli.
Datum objave: 01.04.2022 | Avtor: Kranjc Darja
»Slovenci imamo bogato čebelarsko dediščino in z njo povezane vrednote, ki se že stoletja prenašajo iz roda v rod. Avtohtona kranjska čebela ali sivka, čebelnjaki, ki zaznamujejo slovensko pokrajino in jih ostali svet ne pozna, AŽ panji, poslikane panjske končnice, odlični čebelji pridelki so slovenska posebnost in ponos,« je v svojem virtualnem sklepnem nagovoru učencem Mreže šol parka Škocjanske jame povedala kustosinja za kulturo gospodarskih sistemov in prometa Slovenskega etnografskega muzeja, etnologinja Barbara Sosič, ki nam je postregla še s podatki, da je kranjska sivka v našem okolju prisotna že 10.000 let, da imamo v Sloveniji 14.000 čebelnjakov in več kot 11.000 čebelarjev. Slovenci preprosto moramo biti ponosni na svojo čebelarsko izročilo.
Datum objave: 18.08.2021 | Avtor: Kranjc Darja
V soboto, 14. avgusta, je bilo napovedanih 34 stopinj Celzija. Ljudje so nam govorili: »Ne hod'te, ne hod'te!«. A ko so enkrat vabila zunaj in na njih piše: »Prireditev odpade v primeru stalnega dežja.«, ne preostane drugega, kot da prireditev je. In tako je tudi bilo. In ni nam žal. Vseh dvanajst brhkih nas je bilo na poti od Dolenje vasi, preko Vremščice do fare deležnih prelepih sprejemov Razvojnega društva bandera iz Dolenje vasi, Vladota iz Kala ter Mirke, Marije, Majde in Helene iz Gornjih Vrem. Uživali smo v krasnih ambientih, lokalnih zgodbah in strokovnih razlagah ter se imeli preprosto lepo. Brez sramu lahko zapišemo, da je bil ta dogodek vreden Vremskega opasila v okviru katerega je potekal. Zakaj? Poglejte si samo dolžino spodnjega okrnjenega zapisa vsega kar nam je bilo podano.
Datum objave: 09.04.2021 | Avtor: Kranjc Darja
Čas korone je čas velikih zmešnjav in improviziranih rešitev. A improvizacija ni vedno slaba, saj zahteva precejšnjo mero ustvarjalnosti in motivacije za doseganje začrtanih ciljev. V Parku Škocjanske jame (PŠJ) smo zelo ponosni na predane mentorice Mreže šol PŠJ pod čigar vodstvom je v šolskem letu 2020/2021 k raziskovalnemu delu v počastitev žena in mater na UNESCO biosfernem območju Kras in porečju Reke, po svojih najboljših močeh, pristopilo vseh osem šol v naši mreži. S tem so okoliščinam navkljub vse šole pokazale veliko mero prilagodljivosti in vzdržljivosti pri skupnih prizadevanjih za doseganje UNESCO ciljev izobraževanja za trajnostni razvoj.
© Park Škocjanske jame, Slovenija. Vse pravice pridržane.
