Nikdar več

V petek, 16. 5. 2025, v dneh, ko so se pred 80. leti iz naših krajev umaknile še zadnje sovražne enote, smo v okviru Odbora za varstvo kulturne dediščine našega UNESCO biosfernega območja na poseben način obeležili konec 2. svetovne vojne. Vlasta Beltram je predstavila dogajanje v zadnjih dneh vojne na območju med Slavnikom, Snežnikom in Vremščico ter samo osvoboditev. Člani uredniškega odbora pa smo predstavili knjižico odbornikov z naslovom Spomini vojnih obeležij, pozvali k miru in spravi ter udeležence povabili, da se naslednji dan udeležijo spominskega dne Občine Divača na Kozjanah. 

Upokojena zgodovinarka, ki je kot kustodinja za novejšo zgodovino v Pokrajinskem muzeju Koper celo delovno dobo preučevala med drugim tudi naše kraje, Vlasta Beltram se je v svoji predstavitvi osredotočila na nemške in kolaborantske sile (ustašev, domobrancev, četnikov, nedičevcev, …), ki so ob koncu druge svetovne vojne prišle v naše kraje. Razložila je tudi kako pomembno je bilo to območje za nemškega okupatorja, ki je do konca vojne držal v rokah obrambno linijo od Reke do Snežnika, kar je privedlo do hudih bojev okoli Ilirske Bistrice.

Sledila je predstavitev knjižice Spomini vojnih obeležij, za pripravo katere se, po besedah predsednice odbora za varstvo kulturne dediščine BO Špele Prunk, razlog skriva v delavnici posvečeni vojni memorialni dediščini, ki jo je pred leti v okviru odbora vodil dr. Borut Klabjan iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Razlago zakaj in kako se je lotila zapisovanja zgodbe, je podala pobudnica zbiranja spominov Jožica Planinc. V knjižici si tako lahko preberemo štiri zgodbe posameznikov, katerih imena so vklesana na vojnih obeležjih našega biosfernega območja ter spomine na partizansko bolnico Zalesje. Jožica Planinc iz Divače je zabeležila zgodbo Ivane Požar iz Potoka, Mirjam Frankovič Franetič iz Famelj je z gospo Marijo Magajna opisala zgodbo sovaščana Jožefa Križmana, Gorazd Maslo iz Ostrožnega Brda je zabeležil otroške spomine sovaščana Antona Vovka na dr. Gadžijeva in bolnico Zalesje. Zala Mavrič je z mentorico Nadjo Baša iz Ilirske Bistrice in Edom Grkom zapisala zgodbo Grkovih iz Male Bukovice. Dora Hrvatič iz Male Pristave je povedala zgodbo o svojem očetu Jerneju Penku iz Čepnega in ostalih čepljanskih dachauskih žrtvah, ki jo med drugim ohranja v svojih pesmih.

UNESCO je bil 1946 ustanovljen z namenom, da s pomočjo izobraževanja, kulture in znanosti gradi trajni mir. Rodil se je iz prepričanja, da sprava in razvoj zahtevata medsebojno razumevanje, spoštovanje dostojanstva vseh ljudi ter intelektualno in moralno solidarnost človeštva. V upanju, da smo prispevali vsaj drobec k temu spoznanju, se člani uredniškega odbora zahvaljujemo vsem sodelujočim odbornikom in udeležencem dogodka.