Slovensko   |   English
KONTAKTIRAJTE NAS

Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, SI-6215 Divača

Telefon:
++ 386 (0)5 70 82 104
E-pošta:
Iskanje po straneh
E-obvestila
Če želite prejemati naša obvestila, izberite rubriko in vpišite svoj e-mail naslov:
Obvestila
Novosti

Vrtnarstvo v naših krajih skozi čas

Datum objave: 09.04.2021   |   Avtor: Kranjc Darja

Čas korone je čas velikih zmešnjav in improviziranih rešitev. A improvizacija ni vedno slaba, saj zahteva precejšnjo mero ustvarjalnosti in motivacije za doseganje začrtanih ciljev. V Parku Škocjanske jame (PŠJ) smo zelo ponosni na predane mentorice Mreže šol PŠJ pod čigar vodstvom je v šolskem letu 2020/2021 k raziskovalnemu delu v počastitev žena in mater na UNESCO biosfernem območju Kras in porečju Reke, po svojih najboljših močeh, pristopilo vseh osem šol v naši mreži. S tem so okoliščinam navkljub vse šole pokazale veliko mero prilagodljivosti in vzdržljivosti pri skupnih prizadevanjih za doseganje UNESCO ciljev izobraževanja za trajnostni razvoj.

Vrt v Košani (foto: Dane Biščak)
Vrt v Košani (foto: Dane Biščak)

Verjetno nas je veliko v minulem letu preživelo na svojih vrtovih precej več časa kot v letih brez virusa. Vselej na dosegu rok so nam bili vir (skupnega družinskega) razvedrila. Zakaj ne bi s pomočjo vodenega raziskovalnega in ustvarjalnega dela zanje (dodatno) navdušili tudi mlajše člane naših skupnosti in tako morda dolgoročno prispevali k ohranjanju delčka naše kulturne dediščine in samooskrbe? Naši raziskovalci Mreže šol PŠJ so se tako letos posvetili značilnostim vrtnarstva, - kot obdelovanja večinoma ograjenih površin v bližini doma, razdeljenih na manjše dele, za pridelavo povrtnin, dišavnic, zelišč in okrasnih rastlin, - in vlogi žensk pri tem v naših krajih skozi čas.

Izsek iz predstavitve dela COŠ Pinka Tomažiča Trebče
Izsek iz predstavitve dela COŠ Pinka Tomažiča Trebče

Učenci 3. do 5. razreda Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč so pod mentorstvom Elizabete Stopar, Xenie Kante in Roberta Mozetiča pod drobnogled vzeli sodobne vrtnarje v 19-ih krajih tržaške občine in popisali pogostost tamkaj gojenih povrtnin (paradižnik, solata, radič, bučke, peteršilj, kumare, krompir, …), zelišč in dišavnic (majaron, bazilika, melisa, timijan, lovor, …), sadnega drevja in grmičevja (češnja, jablana, slive, fige, …) ter škodljivce (marmornata smrdljivka, krt, uši, hrošč, …). Potrdili so, da so vrtovi največkrat res ograjeni, njihovi oskrbovalci pa so tako moški kot ženske (39 : 41). Največkrat se jih obdeluje še vedno z ročnim orodjem, čeprav strojna obdelava ne zaostaja veliko. Prevladuje gnojenje z naravnim gnojem in obvezno namakanje. Na vprašanje zakaj sogovorniki vrtnarijo so največkrat dobili odgovor, da zaradi domačega pridelka in ker jim je to všeč.

Na OŠ dr. Bogomirja Magajne so k letošnji temi pristopili na ustvarjalen način
Na OŠ dr. Bogomirja Magajne so k letošnji temi pristopili na ustvarjalen način

Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne iz Divače so učenci raziskovalnih delavnic, šolskega vrta in 5. razreda pod mentorstvom Danile Grželj, Barbare Jazbec, Petre Fabjan in Mirjam Trampuž vrtove in delo na vrtu upodobili v svojih likovnih in literarnih delih. Obenem so dokumentirali zanimivo pričevanje o pripravi kompleksa ograjenih delavskih vrtov v Karguncah v Divači v 60. letih 20. stol. Vrt so naredili prebivalci bližnjega bloka. Moški so parcelo očistili in prekopali. Pripeljali so zemljo. Začrtali štiri večje in štiri manjše pravokotne vrtove, na sredini pa okroglo gredico na katero so posadili beli jasmin. Gnoj je dal kmet, ki je imel krave v Divači. Na vrtu so pridelovali solato, radič, peteršilj, šelin, šalotko, čebulo in česen. Seveda niso manjkale astre in cinije.

Anketa PŠ Vreme o vrtnarstvu v Vremski dolini ni bila od muh
Anketa PŠ Vreme o vrtnarstvu v Vremski dolini ni bila od muh

O vrtnarstvu v Vremski dolini nekoč in danes so se s pomočjo ankete med svojimi starši in starimi starši pozanimali mladi raziskovalci 1. do 5. razreda Podružnične šole Vreme pod mentorstvom Andreje Perhavec Čok in Petre Pugelj Peca. Tako stari starši kot starši in otroci so imeli vrt, kjer so gojili potrebno zelenjavo. Večino dela na vrtu so nekoč opravile mame, v sedanjem času pa veliko pomagajo stari starši in tudi otroci. Če nekoč otroci niso imeli dela vrta, kjer bi sami gojili zelenjavo, le-tega danes ima veliko otrok.

Učenci OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje so vrtove tudi foto dokumentirali
Učenci OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje so vrtove tudi foto dokumentirali

V Brkinih ali natančneje na Pregarjah in v Preložah so se učenci 2. do 9. razreda Osnovne šole Rudija Mahniča - Brkinca pod mentorstvom Tanje Šuštar o vrtnarstvu prav tako pogovarjali s starši in starimi starši, zbirali so stare fotografije in risali. Podrobneje so raziskali kmečke, delavske in okrasne vrtove (»vrtčke«). Na slednjih, ki so se pojavili v novejšem času in na katerih ima običajno mesto tudi lesena miza, sta razporeditev in izbira rož ter grmičevja prilagojeni okusu lastnika. Nič čudnega, da so lastniki nanje zelo ponosni, so zaključili.

Učenci OŠ Košana so posebno pozornost namenili svojemu narečju
Učenci OŠ Košana so posebno pozornost namenili svojemu narečju

Na Osnovni šoli Košana so k raznolikemu raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu pristopili učenci od 1. do 4. razreda pod mentorstvom Barbare Škabar, Marije Mršnik, Katje Čekada, Mojce Žnidaršič in Sabine Jejčič Turk. Risbice gredic so obogatili z animiranimi elementi, izdelali so igri Vrtni človek ne jezi se in Vrtna pustolovščina, Vaške klepetulje so v narečju razložile kaj vse bodo spomladi morale postoriti na vrtu, zbrali so narečna poimenovanja za vrtne pridelke, orodja in ograjo (»gartlc«) ter se tudi sami preizkusili v pridelavi, pobiranju in pokušini motovilca, pšenice in kreše. Poleg vsega tega so izvedli še terensko raziskavo in med drugim ugotovili, da so, z izjemo rdečih polžev, škodljivci v Košanski dolini enaki kot nekoč s to razliko, da so jih včasih zatirali s pobiranjem (hrošči, gosenice, polži), motikami (voluharji, krti), posipanjem s pepelom, Pepeinom ter v vodi namočenimi koprivami (uši), medtem ko jih danes zatirajo z insekticidi, granulami, strupi in napravami, ki spuščajo frekvence.

Kazalke z gredicami učencev OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
Kazalke z gredicami učencev OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica

Najmlajši so se letošnje teme lotili tudi na Osnovni šoli Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Učenci 1. b razreda so pod mentorstvom Petre Sedmak Sterle in Metke Šestan iz papirja izdelali gredico veselih korenčkov. Učenci 2. b in 3. a pa so pod mentorstvom Laure Novak in Nevice Iskra kazalke porisali z gredicami ter jih obogatili z verzi pesnikov, znanih ljudi in neznanih avtorjev. Kot nalašč za branje knjig o vrtnarjenju.

Video dokumentiranje pogovora z vaščani Jasena na temo učenke OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica
Video dokumentiranje pogovora z vaščani Jasena na temo učenke OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

Na Osnovni šoli Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so k obsežnemu raziskovalnemu delu pristopili raziskovalci Nadje Baša, ki so intervjuje v Jasenu posneli s kamero, ter učenci 7. do 9. razreda pod mentorstvom Vere Frank. Slednji so izdelali raziskovalno nalogo z naslovom »Okrog vsakega vrta so morale rasti koprive« v kateri med drugim pišejo, da so na vrtu ali njivi blizu hiše ljudje na Bistriškem vzgajali sadike (»sejenice«) in pridobivali semena. Seme, ki je moralo obilo obroditi, so ženske posušile, vejale (»prevajale«) na vetru, da so ga očistile in nato shranile v platnene vrečke, ki so jih obesile na cvek, da do njih niso mogle miši. Semena, ki jih je k hiši pogosto prinesla nevesta, so si izmenjevale tudi med seboj. Odveč pisati, da so učenci zabeležili še veliko zanimivih informacij. Med drugim tudi to, da je mama sogovornice iz Podbež določene sadike kupila v Trstu, kjer je imela sorodnike, da so v teh krajih gospodinje pridelovale povrtnine tudi za trg na Reki od koder je dvakrat na teden prihajal trgovec ter da so v Jasenu nekoč imeli vinograde s trto podobno malvaziji in orali s konji.

Vrtovi so od nekdaj tudi prostor druženja (OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica)
Vrtovi so od nekdaj tudi prostor druženja (OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica)

Vrtnarstvo v Koćaniji po 2. sv. v. sta pod mentorstvom Jane Smajla s pomočjo babic in sosed v Podgrajah, Trpčanah, Zabičah in Jablanici dokumentirala učenca 7. in 6. razreda Osnovne šole Podgora Kuteževo. Vrtu, ki je bil vselej domena žensk, so rekli »kopužišče«, redko »vrtec«. Vrtov niso zalivali, razen z vodo, ki je ostala od pranja zelenjave, ker je bila dragocena. Ženske so jo pred izgradnjo vaškega vodovoda nosile v »brentah« na hrbtu. Čeprav je v Kočaniji zemlja bolj bogata, so tako na njive in vrtove redno trosili tudi pepel, kot gnojilo in kot zaščito pred mušicami na zelju. Kolobarili so. Kmetijska zadruga in krajevne skupnosti so organizirali po vaseh predavanja in kuharske tečaje. Predavanj so se udeležili gospodarji, tečajev pa gospodinje in tudi otroci.

Naša letošnja gostja Tamara Urbančič
Naša letošnja gostja Tamara Urbančič

Raziskovalno delo smo sklenili z nagovorom univerzitetno diplomirane inženirke zootehnike in mentorice kmetijskega krožka na Osnovni šoli Podgrad, Tamare Urbančič. Učencem je preko video posnetka na srce položila pomen kmetovanja na ekološki ali biodinamičen način ter življenje po načelih permakulture. Razložila je, da na tak način ohranjamo naše okolje našim zanamcem, skrbimo za neonesnaženost vode in tal, pridelana hrana pa je okusna in hranljiva. Opomnila je, da so tudi naši predniki pred prvo svetovno vojno  kmetovali trajnostno, vendar so imeli veliko ročnega dela. Da bi si delo olajšali, so po drugi svetovni vojni začeli v velikih količinah uporabljati kemična sredstva za gnojenje in zatiranje bolezni in škodljivcev, kar se je izkazalo kot uničujoče za okolje in škodljivo za ljudi. Zato so pred nekaj desetletji vzniknile pobude po vrnitvi v ekološko kmetovanje z novimi znanji in tehnologijami, ki olajšajo delo. Poudarila je, da imamo Slovenci bogato dediščino obdelovanja vrtov in prav je, da se vsa ta pestrost vrtov in bogastvo znanja obdelovanja v sožitju z naravo ne izgubi, ampak neprenehoma prenaša iz starejših generacij na mlajše.

Pilcom web design