Slovensko   |   English
KONTAKTIRAJTE NAS

Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, SI-6215 Divača

Telefon:
++ 386 (0)5 70 82 104
Faks:
++ 386 (0)5 70 82 105
E-pošta:
Iskanje po straneh
E-obvestila
Če želite prejemati naša obvestila, izberite rubriko in vpišite svoj e-mail naslov:
Obvestila
Novosti

Povezovanje raziskovalnih institucij z biosfernimi območji za trajnostno bivanje ljudi na Zemlji

Datum objave: 29.10.2019   |   Avtor: Kranjc Darja

Med 22. in 25. oktobrom je Park Škocjanske jame, Slovenija (JZ PŠJ) v okviru UNESCO programa MAB organiziral strokovni posvet »Povezave med akademskimi institucijami in biosfernimi območji: Uporaba tradicionalnih znanj in težnja po trajnostnem sobivanju človeka in narave v modernih časih« ter s tem obeležil 15. obletnico UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke in 20. obletnico Škocjanskih jam kot Ramsar mokrišča svetovnega pomena. Na posvetu so sodelovali ugledni gostje iz Slovenije in UNESCO eksperti iz sedmero držav štirih celin sveta.

Udeleženci posveta na Nanetovem vrtu (foto: Tjaša Kalčič)
Udeleženci posveta na Nanetovem vrtu (foto: Tjaša Kalčič)

Koordinatorica posveta in do nedavnega 15. let koordinatorica UNESCO programa MAB v JZ PŠJ s petletnim stažem predsednice Mednarodnega svetovalnega odbora za biosferna območja pri UNESCO v Parizu, katerega članica je bila osem let, mag. Vanja Debevec, je v povabilu na posvet zapisala, da so »biosferna območja območja, ki se odlikujejo po izjemni biološki pestrosti, bogati kulturni dediščini in naravnih vrednotah. Pomen spodbujanja in izvajanja trajnostnega razvoja je ključen, saj so taka območja obenem tudi zgledi sonaravnega bivanja človeka in narave. Funkcije biosfernih območij so ohranjanje biološke pestrosti, zagotavljanja trajnostnega razvoja in spodbujanje ter omogočanje raziskovalne dejavnosti, ki doprinese k dvigu kakovosti življenja ljudi in njihove dobrobiti ter razvoju drugih zavarovanih območij. Za kakovostno izvajanje in povezovanje vseh funkcij je pomembno zagotoviti povezavo med znanstveno-raziskovalnimi institucijami in lokalno skupnostjo. Na tem področju si UNESCO Biosferno območje Kras in porečje Reke (BOK in PR) želi vzpostaviti kakovostno sodelovanje med univerzami, fakultetami, občinami, posamezniki, podjetniki, da bi skupaj z JZ PŠJ, ki upravlja z biosfernim območjem, ciljano izvajali raziskave in rezultate vključevali v učinkovito upravljanje in delovanje. S tem v mislih je JZ PŠJ leta 2014 ustanovil mrežo univerz v kateri sodelujejo Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani in Univerza v Novi Gorici.« Na posvet, namenjen v prvi vrsti sodelovanju z akademsko sfero, so bili tako osebno vabljeni vsi profesorji omenjenih univerz in drugih raziskovalnih ustanov s katerimi je JZ PŠJ v preteklosti že sodeloval. 

Mag. Vanja Debevec otvarja posvet (foto: Darja Kranjc)
Mag. Vanja Debevec otvarja posvet (foto: Darja Kranjc)

Še čisto sveža nova predsednica Slovenskega nacionalnega odbora MAB in koordinatorica tega programa v JZ PŠJ, dr. Rosana Cerkvenik, je v svojem uvodnem nagovoru poudarila ključni pomen tovrstnih srečanj za boljše razumevanje in delo za skupno prihodnost in prihodnost našega planeta, ki je danes izpostavljen številnim izzivom.

Dr. Rosana Cerkvenik med uvodnim nagovorom (foto: Darja Kranjc)
Dr. Rosana Cerkvenik med uvodnim nagovorom (foto: Darja Kranjc)

Predstavitve primerov dobrih praks sodelovanja med akademsko sfero in biosfernimi območji so na posvetu podali: mag. Vanja Debevec za JZ PŠJ; dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Irena Lazar; predstavnik Avstrijskega MAB nacionalnega odbora ter Avstrijske akademije znanosti dr. Günter Köch; predsednik Mednarodnega svetovalnega odbora za biosferna območja pri UNESCO in namestnik direktorja Biosfernega območja Dolnja Morava iz Češke Petr Čupa; predstavnika Agencije za varstvo okolja, Ganskega nacionalnega odbora MAB in AfriMAB Sheila Nana Akua Ashong in Ebenezer Appah Sampong; profesor botanike na Oddelku za naravoslovne znanosti Korejske katoliške univerze, Južnokorejske nacionalne UNESCO komisije in Južnokorejskega MAB nacionalnega odbora dr. Do-Soon Cho; asistentka direktorja Hidrološkega laboratorija Crawford na Univerzi Zahodnega Kentucky-ja in koordinatorica upravljavskega odbora Biosfernega območja Mamutskih jam v ZDA mag. Lee Anne Bledsoe; predstavnica podjetja Punto3, ki kot partnerska organizacija sodelujejo s številnimi biosfernimi območji v Italiji, arhitektka dr. Anna Agostini ter profesorica za področje interdisciplinarnih raziskav okoljske ekonomije in družbene trajnosti na Univerzi v Barceloni in koordinatorica Mednarodnega UNESCO centra za mediteranska biosferna območja dr. Roser Maneja.

Profesor dr. Do-Soon Cho predstavlja problematiko v Južni Koreji (foto: Darja Kranjc)
Profesor dr. Do-Soon Cho predstavlja problematiko v Južni Koreji (foto: Darja Kranjc)

Svoje videnje možnega sodelovanja z BOK in PR sta podali palinologinja dr. Maja Andrič iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter etnologinja dr. Jasna Fakin Bajec iz Inštituta za spominske in kulturne študije ZRC SAZU. Ideje za skupne podvige z BOK in PR pa sta dodala geografinja dr. Magdalena Năpăruș-Aljančič iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in predstavnica konzorcija LifeWatch ter vodja Jamskega laboratorija Tular biolog Gregor Aljančič.

Dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem med svojo predstavitvijo (foto: Darja Kranjc)
Dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem med svojo predstavitvijo (foto: Darja Kranjc)

Posvet smo sklenili s pregledom skupnih točk pri nadaljevanju sodelovanja vseh prisotnih na raziskovalnem področju tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Še posebej smo veseli obetov prihodnjega sodelovanja med Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem z Gano in Španijo. S pomočjo vseh udeleženih smo naredili nadaljnje konkretne korake pri oblikovanju osnutka raziskovalne strategije BOK in PR, ki bi lahko koristila vsem biosfernim območjem, tudi tistim iz ostalih sodelujočih držav.

Snovanje osnutka raziskovalne strategije BOK in PR (foto: Špela Prunk)
Snovanje osnutka raziskovalne strategije BOK in PR (foto: Špela Prunk)

V okviru posveta smo kot gostitelji poskrbeli za to, da so se gostujoči predavatelji iz drugih držav lahko podrobneje seznanili z naravnimi in kulturnimi lepotami naših krajev za kar se še posebej zahvaljujemo Botaničnemu vrtu Carsiana, gospe Mariji Švagelj iz Štanjela, Kobilarni Lipica, gospe Milojki Primc in gospe Sandri Dubrović, Ekološki kmetiji Mahne iz Tatr, Partizanski bolnici Zalesje, našim ambasadorjem BOK in PR doc. dr. Katji Hrobat Virloget, Rihardu in Nadji Baša, Krajinskemu parku Sečoveljske soline, Turistični kmetiji Pr'Betanci, Domačiji Vrbin, Apartmajem Žnidarčič in Turistični kmetiji Benčič.

Druge objave:

http://www.biosphaerenparks.at/index.php/de/blog/72-unesco-mab-experts-meeting-linkage-between-academic-institutions-and-biosphere-reserves

https://www.punto3.it/news/riserve-di-biosfera-incontrano-le-universita-in-slovenia/

 

Pilcom web design