Slovensko   |   English
KONTAKTIRAJTE NAS

Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, SI-6215 Divača

Telefon:
++ 386 (0)5 70 82 104
E-pošta:
Iskanje po straneh
E-obvestila
Če želite prejemati naša obvestila, izberite rubriko in vpišite svoj e-mail naslov:
Obvestila
Novosti

Bolje imeti dobrega soseda kot dobre sorodnike

Datum objave: 15.03.2019   |   Avtor: Kranjc Darja

V sredo, 13. 3. 2019, se je Pr'Nantovh v Matavunu zbrala Mreža šol parka Škocjanske jame. Sedem šol je predstavilo svoje izsledke in likovne izdelke nastale v okviru vsakoletnega raziskovalnega dela v počastitev žensk in mater na Biosfernem območju Kras in porečju Reke. Letošnja tema je bila medsebojna pomoč v naših krajih skozi čas. Slavnostna gostja je bila koordinatorica programov Zavoda Sopotniki Anu Kahuna.

Udeleženci zaključne predstavitve raziskovalnega dela MŠ PŠJ (foto: Tjaša Kalčič)
Udeleženci zaključne predstavitve raziskovalnega dela MŠ PŠJ (foto: Tjaša Kalčič)

Medsebojna pomoč je bila občasna in neformalna oblika solidarnosti predvsem na podeželju, pretežno delovnega značaja, ki jo ponekod srečamo še danes. Delovala je po nepisanih načelih vzajemnosti, odvračanja in odsluževanja. Ne gre pa pozabiti tudi na pomoč posameznika, skupine ali skupnosti enemu ali večjemu številu vaščanov, meščanov, … ob nesrečah, bolezni, ostarelosti, pri porodih, porokah, smrti, … Kako je bilo s tem v naših krajih?

Predstavniki OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače (foto: Laura Novak)
Predstavniki OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače (foto: Laura Novak)

Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne iz Divače so k temi pristopili učenci raziskovalnega krožka 4. in 5. razreda pod mentorstvom Danile Grželj in Mirjam Trampuž ter učenci vrtnarskega krožka 2. do 5. razreda pod mentorstvom Barbare Jazbec. Poleg informacij, ki so jih prinesli od doma, so se mladi raziskovalci o medsebojnih oblikah pomoči s starimi starši pogovarjali tudi na šoli in ugotavljali, da so si ljudje na Divaškem včasih bolj pomagali, saj ni bilo strojev, za ročno delo ob večjih opravilih pa je delovne sile vselej primanjkovalo. Oblike medsebojne pomoči v svojih krajih so učenci upodobili z risbami, ki so jih zložili v nadvse simpatična koledarja za leto 2019 in 2020.

Učenci PŠ Vreme (foto: Laura Novak)
Učenci PŠ Vreme (foto: Laura Novak)

Prav tako so pod mentorstvom Andreje Perhavec Čok oblike medsebojne pomoči imenitno likovno upodobili učenci 1. in 2. razreda Podružnične šole Vreme. Učenci 3. in 4. razreda pa so se pri svojih starših in starih starših pozanimali o medsebojni pomoči v šoli in na vasi v Vremski dolini nekoč in danes. Sklenili so, da so bili v primerjavi s starši, stari starši pri šolskem delu veliko bolj prepuščeni sami sebi. Dodatne pomoči namreč ti niso bili deležni ne od svojih staršev, ne od učiteljev. Za konec pa dodali, da si v Vremski dolini ljudje še vedno veliko pomagajo.

Raziskovalci iz pregarske OŠ Rudija Mahniča Brkinca (foto: Laura Novak)
Raziskovalci iz pregarske OŠ Rudija Mahniča Brkinca (foto: Laura Novak)

V okviru dneva dejavnosti so k letošnji temi pristopili prav vsi učenci Osnovne šole Rudija Mahniča Brkinca iz Pregarij pod mentorstvom Tanje Šuštar in Dolores Zadel. Na razstavo so prisrčne skulpturice iz das mase prinesli učenci 1. do 5. razreda. Raziskovalci 6. do 8. razreda pa so obiskali vaščane in popisali tamkaj nekdaj prisotne oblike medsebojne pomoči delovnega značaja ter oblike pomoči ob nesrečah, smrti, bolezni, požaru, porodu, telitvi, poroki in varovanju otrok. Ker so bile Pregarje med 2. sv. v. požgane, so si ljudje po vojni veliko pomagali tudi pri gradnji hiš in drugih poslopij. Ženske so nosile kamenje, moški pa so zidali in prekrivali strehe. Razložili so, da so se glede vseh oblik pomoči ljudje dogovarjali ustno.

Učenci OŠ Košana med predstavitvijo (foto: Laura Novak)
Učenci OŠ Košana med predstavitvijo (foto: Laura Novak)

Prvošolčki Osnovne šole Košana so pod mentorstvom Marije Mršnik izjemno natančno izrisali oblike medsebojne pomoči v Košanski dolini. Učenci 7. razreda pa so pod mentorstvom Katje Čekada raziskovali na terenu. Med drugim so zabeležili pomoč z izmenjavo ali izposojo stvari, živali in pridelkov ter zbiranjem denarja v določen namen. Otroci so pomagali s kidanjem snega starejšim ali bolnim, pa tudi pri rezanju ocvirkov pri kolinah. Držačem pri kolinah se je v zahvalo neslo talerček ocvirkov, košček jetrc in prate, so zabeležili.

Simpatični raziskovalki iz ilirskobistriške OŠ Dragotina Ketteja (foto: Laura Novak)
Simpatični raziskovalki iz ilirskobistriške OŠ Dragotina Ketteja (foto: Laura Novak)

Prvošolčki podaljšanega bivanja Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Laure in Ines Novak likovno upodobili medsebojno pomoč v obliki sonca, ki ga prinesemo sebi in sočloveku. Učenci 3. razreda mentorice Nevice Iskra so pod drobnogled vzeli pomoč pri poroki in na razstavo prinesli njene likovne upodobitve. Učenci 6. do 9. razreda so pod mentorstvom Anice Brožič in Nine Močilnikar Sedmak raziskali medsebojno pomoč v okviru šeg in navad življenjskega cikla nekoč, tj. ob rojstvu, krstu, obhajilu, birmi, poroki in pogrebu ter na podlagi pripovedi sogovornic iz Trnovega, Smrij, Harij, Prema, Kosez, Dobropolj, Zajelšja, Mereč, Podstenj, Soz, Zarečice in Pregarij, ugotovili, da so pri teh šegah in navadah večinoma brezplačno, prostovoljno in samoumevno pomagale ženske. Za razliko od zabeleženih praks v preteklosti so sklenili, da danes za pomoč prosimo v skrajni sili, za delo pričakujemo plačilo, potrebščin si ne sposojamo, pri opravilih si ne pomagamo, ampak vse kar je mogoče raje kupimo. Spontanega sodelovanja med generacijami je vse manj.

Terenski raziskovalci OŠ Antona Žnideršiča (foto: Laura Novak)
Terenski raziskovalci OŠ Antona Žnideršiča (foto: Laura Novak)

Terensko raziskavo o oblikah medsebojne pomoči od 2. sv. v. do 60. let 20. stol. so v Jasenu, Vrbici, Zabičah, Podgradu, Topolcu, Dolnjem Zemonu in Jablanici na Osnovni šoli Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice izvedli učenci višje stopnje pod mentorstvom Nadje Baša, Nade Šircelj in Benjamine Frank. Kot izjemno družabno obliko medsebojne pomoči so dokumentirali lupljenje fərmjənte. Ob tem opravilu se je lahko na večer zbralo od 10 do 25 ljudi. Ko so opravili pri eni hiši, so šli k naslednji. Izpostavili so tudi medsebojno pomoč ljudi pri trgovanju in pripravi volne, obrezovanju sadnega drevja, še posebej pa sta se nas dotaknila pomoč (neprofesionalnih) partizanskih učiteljev, ki so v vojnem času skrbeli za ohranjanje materinega jezika med vaškimi otroci, in posojanje poročnih prstanov ženinu in nevesti. Marsikateri mladoporočenci so si svoja prstana kupili namreč šele pozneje, ko so si to lahko privoščili.

Učenci OŠ Podgora Kuteževo (foto: Laura Novak)
Učenci OŠ Podgora Kuteževo (foto: Laura Novak)

Pod mentorstvom Vere Frank so oblike medsebojne pomoči v Koćaniji preučevali učenci 5., 6. in 9. razreda, ki so obenem na razstavo prinesli poučen plakat. Med drugim so raziskovalci razložili, da so si ženske v Koćaniji morale med seboj vedno pomagati pri kmečkih opravilih, saj so bili moški pogosto v gozdu, a tudi ti so si med seboj pomagali pri spravilu drv. Na sploh je bilo Koćancem v čast pomagati vaščanu ob večjih gradbenih delih. Ob prihajajoči nevihti se je prvim sosedom priskočilo na pomoč pri spravilu sena. Bolnemu vaščanu so sovaščani pomagali pripraviti drva za kurjavo in krmiti živino. Še danes si Koćanci pomagajo pri pobiranju krompirja, ženske pa ob porokah in pogrebih.

Anu Kahuna iz Zavoda Sopotniki (foto: Laura Novak)
Anu Kahuna iz Zavoda Sopotniki (foto: Laura Novak)

Čeprav medsebojna pomoč ni ravno prostovoljstvo, zagotovo prostovoljstvo raste tudi iz nje, je ob zaključku uradnega dela srečanja vsem prisotnim razložila koordinatorica programa Zavoda Sopotniki in letošnja častna gostja, Anu Kahuna. Sopotniki so nevladna organizacija s potencialom, ki od leta 2014 organizira brezplačne prevoze za starostnike s podeželja in temelji na prostovoljskih ekipah. Ob tem, da omogočajo starostnikom nujno mobilnost, nudijo pogovor, družbo in jim skušajo lepšati starost. Njihovo geslo je: Človek človeku Sopotnik. »Pomagajte drugim, če to čutite. Ne razmišljajte zakaj, kake koristi boste imeli od tega, to enostavno storite, ker to je tisto kar nas dela ljudi.« Te besede je Anu Kahuna položila na srce našim osnovnošolcem in na tak način lepo zaokrožila letošnjo temo Mreže šol parka Škocjanske jame v počastitev Mednarodnega dneva žena.  

Navdušeni likovnik iz divaške OŠ dr. Bogomirja Magajne na svoji razstavi (foto: Darja Kranjc)
Navdušeni likovnik iz divaške OŠ dr. Bogomirja Magajne na svoji razstavi (foto: Darja Kranjc)

V imenu JZ PŠJ iskrena hvala vsem sodelujočim šolam, mentoricam in učencem za vložen trud. Vsem ženskam pa, da bi bile deležne in tudi same sočloveku vselej nudile obilo medsebojne pomoči.

Pilcom web design