Žlahtni okusi naših starih lokalnih jedi

V četrtek, 19. 5. 2016, smo v Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh obeležili prvi dogodek v okviru Tedna naravnih parkov Slovenije, ki letos poteka pod geslom Okusi narave Evropskega dneva parkov Fundacije Europarc. Dobro obiskan dogodek, ki sta ga s svojo prisotnostjo počastili tudi županji Občine Divača in Hrpelje-Kozina, je temeljil na predstavitvi akcije gostincev znotraj Odbora za trajnostni turizem Biosfernega območja Kras in porečja Reke z naslovom »Žlahtni okusi naših starih lokalnih jedi«. Ta sloni na seznamu prepoznavnih jedi območja, ki so ga odborniki ob strokovni pomoči dr. Katje Hrobat Virloget, Darje Kranjc in Irene Iskra Miklavčič pripravili na podlagi izhodišč predavanja in delavnice z dr. Janezom Bogatajem.

Direktor JZ PŠJ Stojan Ščuka je v uvodnem nagovoru poudaril, da je dr. Janeza Bogataja že pred 27. leti poslušal, ko je razlagal o pomenu tradicije in njenega trženja. Izrazil je zadovoljstvo, da so časi postali pravi in lahko z lokalnimi akterji razvijamo ponudbo tudi v teh okvirih. V nadaljevanju je mag. Vanja Debevec, vodja Službe za raziskovanje in razvoj JZ PŠJ, izpostavila pomen biosfernih območij kot Unesco lokacij s skrbjo za naravo in kulturo ter sobivanje človeka in narave, kjer tradicija igra pomembno vlogo. Da je kulinarika poleg narave in kulturne dediščine eden od treh najpomembnejših razlogov, ki pritegnejo turiste v posamezne kraje, pa je opozoril etnolog prof. dr. Janez Bogataj.

Projekt sta predstavili predsednica Odbora za trajnostni turizem in predstavnica enega od treh sodelujočih gostincev Irena Iskra Miklavčič iz Domačije Vrbin ter etnologinja Darja Kranjc iz Službe za raziskovanje in razvoj JZ PŠJ. Kot je izpostavila Irena so se na poziv k sodelovanju odzvali trije zelo različni tipi gostincev. Rihard Baša iz Jasena je kuharski mojster, Gostilna Mahnič v parku Škocjanske jame je primer restavracije namenjene obiskovalcem parka, porokam, poslovnim srečanjem, Domačija Vrbin pa je primer turistične kmetije z lastno proizvodnjo.

Z našimi obiskovalci v mislih smo si promocijsko gradivo akcije zamislili z izdelavo brošure in jedilnih listov v štirih jezikih: slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini. Ker samo okušati ni dovolj, da bi bilo kulinarično doživetje zagozdeno v pokrajino in iz nje porajajočo se kulturo, smo poleg razlage jedi v brošure zapisali tudi njihove zgodbe. Vsak ponudnik je izbrane jedi predstavil v kontekstu svojega kraja in tamkajšnjih navad izhajajočih iz značilnosti lokalnega načina življenja ustreznega časovnega obdobja. Sledijo predstavitve ponudnikov v prvi osebi in povabilo na sprehod do bližnje naravne ali kulturne znamenitosti, ki so jo ravno tako predlagali in na kratko opisali ponudniki sami. V nadaljevanju se gost za naslednji obrok lahko poda do enega od preostalih dveh ponudnikov ali znamenitosti in v naših krajih zadrži dlje.

Pri nastanku zapisov so poleg ponudnikov in njihovih družin pomagale še Vilma Žnidarčič iz Betanje in Albina Bak iz Škocjana. Lektoriranje in prevodi so delo podjetja Leemeta Translations. Fotografije so prispevali po večini ponudniki sami. Posebna zahvala gre Pierpaolu Sonnoliju iz Škocjana, ki je dovolil objavo fotografije Kovačevega ognjišča v Škocjanu svojega dedka, lekarnarja Antonia Naglosa, ter Mateji Maraž iz Ilirske Bistrice za fotografijo ženske na ognjišču v Brcah pri Ilirski Bistrici njenega očeta, fotografa Emila Maraža iz Fotoateljeja Maraž. Obe nas popeljeta v čas in kuhinje izpred petdesetih oziroma sedemdesetih let v kakršnih so med drugim nastajale jedi, ki jih promoviramo v okviru akcije in na katerega, danes vemo, da smo lahko ponosni.