Strokovni posvet slovenskih UNESCO biosfernih območij
19. oktobra 2016 je v Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh v parku Škocjanske jame, v okviru dogodkov ob obeležitvi 30. obletnice vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine UNESCO in 20. obletnice delovanja našega javnega zavoda, potekal s pomembnimi gosti podprt strokovni posvet z naslovom »UNESCO Biosferna območja v Sloveniji v luči nove MAB strategije za obdobje 2015-2025«.
Na posvetu nas je s svojo prisotnostjo počastila divaška županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen razvoja turizma s kmetijstvom in vključevanjem naravne in kulturne dediščine v vseh občinah, ki segajo v ali pa se nahajajo na Biosfernem območju Kras in porečju Reke.
V nadaljevanju je predstavnik Urada za UNESCO iz Benetk Philipp Pypaert v svojem pozdravu med drugim prisotne predstavnike biosfernih območij nagovoril k sodelovanju in pomoči pri razširjanju svojih primerov dobrih praks, ki so že bile kot take prepoznane s strani Mednarodnega koordinacijskega sveta za biosferna območja in Sekretariata UNESCO MAB, na območje JV Evrope.
Sledila je seznanitev z dejavnostmi, ki se v okviru UNESCO programa Človek in biosfera (MAB) izvajajo na slovenskih biosfernih območjih že več kot deset let. Aktivnosti in delovanje BO Kras in porečje Reke je predstavila mag. Vanja Debevec, dejavnosti v BO Julijske Alpe je predstavil Davorin Koren, v BO Kozjansko in Obsotelje pa Mojca Kunst.
Svoje primere dobre prakse delovanja so v nadaljevanju predstavili predstavniki bližnjih BO v tujini. Češko BO Dolnja Morava nam je predstavil Petr Čupa, avstrijsko BO Wienerwald Christian Diry, BO Nockberge pa Heinz Mayer.
BO Dolnja Morava slovi po svojem načinu upravljanja, saj je zanj zadolžena nevladna organizacija. Upravljanje tu temelji na enakopravni participaciji lokalnih skupnosti, vladnih vej oblasti, predstavnikov družb, nevladnega sektorja in znanstvenega odbora.
Zelo zanimivi so tudi prijemi BO Wienerwald, kjer skrbijo za participacijo deležnikov na ožjih zavarovanih območjih, tamkajšnjih deležnikov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, izvajajo programe ambasadorjev in tiste za spodbujanje praks, ki naj omejijo klimatske spremembe, ter vzpostavljajo partnerske mreže na področju izobraževanja in turizma.
In kot zadnje smo spoznali, da je BO Nockberge v osnovi zasnovano na podlagi želje tamkajšnjega prebivalstva za ohranitev svojega življenjskega okolja in njegovih naravnih danosti. To uresničujejo na spodbujanju regionalnega gospodarstva, visoko kakovostnih proizvodov in storitev, gojenja tradicij in spodbujanja inovacij, ki naj pospešujejo doseganje ciljev UNESCO MAB programa.
Debevčeva je v nadaljevanju predstavila komunikacijsko orodje EuroMAB ter, ob odsotnosti predsednice slovenskega MAB odbora dr. Gordane Beltram, preletela ključne točke limskega akcijskega načrta s katerimi se slovenska BO doslej še niso spoprijela. Nova strategija UNESCO MAB programa namreč prinaša veliko novih izzivov za povezovanje in skupno sodelovanje ter spodbujanje lokalne ekonomije.
Zelo veseli smo bili udeležbe predstavnika slovenskega Urada za UNESCO Draga Balanta, ki je izrazil podporo prizadevanjem biosfernih območij za uresničevanje teh novih nalog.
Srečanja so se obenem udeležili predstavniki Lokalnih akcijskih skupin (LAS) Krasa in Brkinov, med Snežnikom in Nanosom, Razvojne agencije Posočja ter Kozjanskega. Predstavljene so bile posamezne ideje prihodnjega projekta sodelovanja, ki ga bodo LASi in agencije oblikovale skupaj z vsemi tremi biosfernimi območji.
Vsi prisotni so potrdili potrebo in namero za skupne aktivnosti in tesnejše sodelovanje vseh slovenskih BO. Od kolegov iz tujine so z veseljem povzeli spoznanja, da so BO orodje za delo z najrazličnejšimi javnostmi s ciljem trajnostnega razvoja, kajti BO so ljudje.
