Slovensko   |   English
KONTAKTIRAJTE NAS

Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, SI-6215 Divača

Telefon:
++ 386 (0)5 70 82 104
E-pošta:
Iskanje po straneh
E-obvestila
Če želite prejemati naša obvestila, izberite rubriko in vpišite svoj e-mail naslov:
Obvestila
Novosti

S šolskim zdravnikom in psihoterapevtom dr. Viljemom Ščuko o izkustvenem učenju

Datum objave: 07.11.2013   |   Avtor: Darja Kranjc

Ponedeljek, 4. 11. 2013, je bil grd deževen dan, ki pa smo ga v parku Škocjanske jame pričakovali z velikim zanimanjem. V sklopu Comenius Regio projekta To Do It je koordinatorica projekta Mirjam Trampuž iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača v Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh organizirala delavnico izkustvenega učenja za učitelje Mreže šol parka Škocjanske jame in širše. Namen je bil preprost, tj. spodbuditi razmišljanje o pomenu vzgoje otrok v odgovorne in s tem zdrave ljudi, ki bodo tvorili zdravo družbo in skrbeli za zdravo življenjsko okolje in naravo, vse v kontekstu trajnostnega razvoja.

Mag. Vanja Debevec med predstavitvijo projekta Comenius (foto: Mirjam Trampuž)
Mag. Vanja Debevec med predstavitvijo projekta Comenius (foto: Mirjam Trampuž)

»Poznam veliko izjemnih znanstvenih ljudi, ki so nevarni, ker so slabi,« je svojo pripoved začel dr. Vilijem Ščuka, po rodu iz Barkovelj pri Trstu, in tako dal vedeti o čem bo naslednje štiri ure tekla beseda: o pomenu (razvoja) osebnosti. »Če hočemo, da bodo naši otroci v šoli boljši, je potrebno najprej zgraditi njihovo osebnost, šele nato jim bomo lahko posredovali znanje, saj bodo šele takrat zmožni misliti s svojo glavo in potemtakem razumeti snov.« Prav v zvezi s tem pa je dr. Ščuka zelo kritičen do sodobnega šolstva, ki po zakonih neoliberalnega kapitalizma, otrokom posreduje le vedno večje gore informacij. Stranski učinek tovrstnega izobraževanja z vse manj vzgoje samega sebe, za odgovornost in strpnost je, da imajo starši veliko težav s svojimi otroci in ti, ko odrastejo, še sami s sabo. Neoliberalni kapitalizem, ki si utrjuje pot v vse pore našega življenja, je zdravju škodljiv ali drugače rečeno medicinsko problematičen, pove.

Kaj se v praksi dogaja, ko se zanemarja ozaveščanje in spoznavanje sebe v naši družbi navideznega izobilja?

Imamo populacijo mladih, ki ji pogosto niso bile privzgojene delovne navade. Pravzaprav se delovne navade dedujejo in jih je potrebno do 6., 7. leta starosti pri otroku s prakso potrditi, česar naša družba pogosto ne počne več. V nadaljevanju mladi pogosto ne prepoznavajo svojih potreb, ker v številnih primerih nikoli niso bili izpostavljeni nelagodju, ki je ključno, da se potrebe sploh začnejo kazati.

Dr. Vilijme Ščuka (foto: Mirjam Trampuž)
Dr. Vilijme Ščuka (foto: Mirjam Trampuž)

Pri človeški vrsti je učenje potreba in je tako kot motivacija, čustvena kategorija, saj izhaja iz stiske. Kadar je stiska velika, je tudi potreba močna, v možganih se prižge več celic in pojavijo se miselne predstave. Za veliko znanja, je potrebno veliko truda, neugodja, samouravnavanja, vztrajnosti in potrpežljivosti v stiski. V pogovornem jeziku bi temu rekli, da je potreben karakter ali drugače, potrebna je zdrava (močna) osebnost. A sama intelektualnost pri otrocih niti ni bistvena, meni dr. Ščuka. Otrok predvsem potrebuje urjenje možganov, nenehno razmišljanje in veliko dela. Če možganov ne uri, se starajo. A se danes pogosto zalomi že na začetku.

Današnji otroci imajo v šoli velikokrat probleme s pozornostjo. Nujno pa je doseči, da otroci mislijo le na eno stvar, kajti le če je prisotna zbranost in so informacije podane jasno, vse ostale potrebe izginejo in otrok se lahko uči. Pri tem dr. Ščuka opiše svojo osebno izkušnjo nemirnega otroka, ki ga je nono uril v pozornosti tako, da ga je spodbujal h opazovanju, rekoč: »Vidiš tisti uhelj tam v daljavi?« Čeprav ni bilo nikjer nobenega uhlja, je kot otrok stremel in stremel. Pripoved zaključi: »To so bile male modrosti naših starih.«   

»Možgani so čudna knjižnica, kjer ena knjiga vpliva na vse ostale knjige v možganih.« Namreč kadar kot zdrava osebnost uspemo pridobiti znanje, ga lahko razumemo in povežemo z izkušnjami. Ko uspemo narediti to, rečemo, da ravnamo po »svoji pameti«. Imeti pamet pomeni znanje uporabiti v praksi. In ko si sposoben pamet povezati z življenjem, celostjo in smislom življenja, govorimo o modrosti. In le moder človek lahko gradi razvoj trajnostno kot edino smiselno reč zase, druge in naravo katere del je.

Temelj vsega je zdrava osebnost.

Pilcom web design