Oblačilna moda Biosfernega območja Kras in porečja Reke skozi čas

10. marca je bil v Matavunu krasen pomladanski petkov popoldan. Mentorice, učenke in učenci Mreže šol parka Škocjanske jame so bili praznično razposajeni. Kako ne bi bili. Za njimi je bilo veliko delo. V Promocijsko-kongresnem centru Pr Nanetovh se je obetala sklepna predstavitev letošnjega raziskovalnega dela v počastitev mednarodnega dneva žena. Tokratna tema je bila oblačilna moda, z njo povezani družbeni vidiki oblačenja ter vloga žensk pri sledenju modnim trendom in izdelovanju modnih oblačil v naših krajih skozi čas. Obiskala pa nas je tudi dr. Nina Vodopivec iz Inštituta za novejšo zgodovino, ki je delo učencev nadgradila s predstavitvijo vloge žensk v tekstilni industriji skozi čas, z njo povezano borbo za pravice delavk v polpretekli zgodovini in pozivom h etični potrošnji danes.  

Moda je širok pojem s katerim poimenujemo vse človeške izrazne načine, ki so del družbenega sistema, preko katerega poteka zadovoljevanje določenih individualnih in družbenih potreb. Ena od mod, ki je ljudem najbolj na očeh je t. i. oblačilna moda. Po modi se oblači večina, zlasti pa mladi. Kaže se preko popularnih potez oblačilnega videza. To so v določenem časovnem obdobju uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki, … Te letošnje teme so se učenci Mreže šol PŠJ pod vodstvom mentoric lotili na različne načine.

Učenci 1. do 5. razreda Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč so se pod mentorstvom Elisabette Danieli, Mire Grgič, Giorgine Piščanec, Elizabete Stopar in Roberta Mozetiča posvetili ženski, moški, otroški in mladinski tržaški noši. Koćanski učenci so na terenu zvedeli, da so pri njih s pojmom noša poimenovali »nafaudano krilo in predpasnik«. Učenci ostalih šol pa na terenu niso zabeležili spomina na rabo pojma noša za kakršnokoli oblačilo. Oblačilo, s katerim so Trebenci in ostali Slovenci iz tamkajšnjih okoliških vasi izkazovali in še vedno izkazujejo pripadnost slovenskemu narodu, so trebenski učenci spoznali s pomočjo Daria Mosettija in mentoric. V nošo so se tudi oblekli in tako navdahnjeni narisali risbice, ki so jih prinesli na razstavo, ki vsako leto dodatno obogati predstavitve raziskovalnega dela mreže šol.

Pri preučevanju in dokumentiranju modnih oblačilnih videzov skozi čas na območju Divaškega pragu in dela Brkinov, ki sodi v divaško občino, so v Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne iz Divače sodelovali učenci vrtnarskega krožka 3. in 4. razreda pod mentorstvom Barbare Jazbec, raziskovalnega krožka 4. in 5. razreda pod mentorstvom Danile Grželj ter 6. do 9. razreda pod mentorstvom Mirjam Trampuž. Na terenu so zbrali številne stare fotografije in kose oblačil, ki so jim poleg pričevanj posameznih informatorjev služili pri analizi modnih oblačilnih videzov od medvojnega obdobja pa do današnjih dni. Ugotovili so, da je bila želja po estetiki in modnem oblačenju, kljub prvotnemu pomanjkanju, v teh krajih vselej prisotna, zlasti pa med ženskami, ki so zahajale v Trst in tam v izložbah občudovale lepe obleke. Spoznali so, da oblačila skozi čas nosijo različna sporočila o gmotnem stanju, znanju ali ročnih spretnostih posameznikov, njihovem družbenem statusu in privrženosti različnim popularnim kulturam. Tako so na Divaškem po drugi svetovni vojni zabeležili in na pregledni modni reviji med drugim pokazali tudi hipijevski in rave stil oblačenja. Obenem so izdelali in na ogled prinesli album svojih modnih kreacij.  

Na Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici so pod drobnogled vzeli obutev na Bistriškem. Prvošolčki podaljšanega bivanja so pod mentorstvom Laure Novak izdelali prisrčne cokle in čeveljce iz gline, učenci 3. razreda pa pod mentorstvom Nevice Iskra sešili čisto prave copate. Devetošolci so pod mentorstvom Anice Brožič, Hede Vidmar in Lidije Bačić zastavili in izvedli obširno raziskovalno nalogo v okviru katere so se seznanili tako z začetki obutve v zgodovini človeštva, čevljarsko obrtjo na Slovenskem (obiskali so šuštarski muzej v Tržiču), kot s čevljarji na Bistriškem. Zvedeli smo, da so čevljarski mojstri delovali na Topolcu, v Dobropoljah, Podstenjah, na Dolnjem Zemonu, v Merečah, Ilirski Bistrici, Harijah in Hrušici. Učenci so obiskali edinega še živečega čevljarja na Bistriškem, 94-letnega Ludvika Peršeta. S svojim raziskovalnim delom začinjenim z umetnostjo in poskusi umeščanja v širši strokovni kontekst so bili kot najstarejši na prireditvi zgled in navdih ostalim mlajšim kolegom. Iskreno jim želimo veliko raziskovalne mrzlice in uspehov tudi v okviru nadaljnjega šolanja.

Sedmošolki iz Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice sta pod mentorstvom Nade Šircelj in Benjamine Frank v okviru prireditve izvedli intervju z gospo Nadjo Gombač, rojeno Škrlj iz Dolnjega Zemona, ki vestno hrani spomine in številna materialna pričevanja oblačilne mode svoje vasi od konca 19. stol. do 60. let 20. stol. S pomočjo fotografij in oblačil je gostja med drugim predstavila mojstrske izdelke različnih žena, ki jim pravi kar šivilje in pove, da so bile šivilje praktično pri vsaki hiši. Kakšne ročne spretnosti so imele, koliko truda in ustvarjalnosti so vlagale v izdelavo oblačil tako rekoč vse vaške ženske še tja do druge polovice 20. stol. v nekom, ki iz današnjega zornega kota gleda na to, zbuja strahospoštovanje in na nek način tudi grenak priokus o zatonu številnih znanj prednic.

Raziskovalci 5. do 9. razreda Osnovne šole Podgora Kuteževo so pod mentorstvom učiteljic Vere Frank in Jane Smajla odhajali na teren z anketnim vprašalnikom, s terena pa prihajali s podatki, starimi fotografijami in zgodovinskimi modnimi oblačili iz Koćanije do 70. let 20. stol. Iz teh časov so dokumentirali prakso o prihodu šivilje na dom. Pri družini je ostala lahko tudi po teden dni, dokler ni opravila svojega dela. Ni se malokrat zgodilo, da je vsej družini sešila oblačila iz istega blaga.

Zapovedana barva oblačil starejših žensk je bila črna, moški pa ven niso šli brez klobuka ali pozneje baretke. Modni trend povojnih let je bila flajda, ki jo nadomesti rožnat fjrtoh brez rokavov. Ženske so hlače oblekle za delo v gozdu, sicer pa so jih najbolj pogumne mladenke začele nositi šele v 60. ali 70. letih. 20. stol. In še bil lahko naštevali kaj vse so na terenu izvedeli ti nadebudni raziskovalci, ki so se v okviru tematskega raziskovalnega dela udeležili tudi tehničnega dne v sklopu katerega so se učili šivati, lepšali stara oblačila, da bi jih lahko dali v ponovno rabo, ter nase nadeli obleke svojih prednikov in izvedli modno revijo.

Dr. Nina Vodopivec, etnologinja, kulturna in socialna antropologinja iz Inštituta za novejšo zgodovino je učencem položila na srce svoje spoznanje do katerega se je dokopala v letih raziskovanja slovenske industrijske dediščine, da je v vsaki niti, tudi tisti industrijsko izdelani,  vtkano nekaj človeške duše, ki jo je izdelovala, zato obleka tudi v današnjem času ni mrtva stvar. In tudi v današnjem času je vredna spoštovanja. Če so si naše ženske v socialistični tekstilni industriji izborile izboljšanje svojega položaja, izenačenje plač z moškimi, malico, porodniški dopust, kulturno udejstvovanje in ponos, - česar se moramo zavedati, saj rastemo v družbi, ki jo je med drugim naredila socialistična industrija, - pa danes stanje v globalni tekstilni proizvodnji kliče ponovno po borbi za pravice delavcev in v bran narave. Potrošniki lahko pomagamo z ozaveščenimi nakupi, ko kupujemo izdelke pravične trgovine, zgolj toliko kolikor potrebujemo, si sposojamo, predelujemo, … 

Smo predolgi? Gotovo. Tudi mi smo za vse predstavitve letošnjega raziskovalnega dela potrebovali debeli dve uri, ki pa sta minili kot blisk. Velika zahvala in poklon vsem sodelujočim šolam in gostji. Krasni ste bili.