Monitoring lokacij svetovne dediščine UNESCO
Med 8. in 13. septembrom 2013 smo v parku Škocjanske jame gostili partnerje projekta Monitoring lokacij svetovne dediščine, ki poteka v okviru Participatornega programa UNESCO in se bo predvidoma zaključil letos decembra. Za predstavnike upravljavcev treh lokacij svetovne naravne dediščine in petih lokacij svetovne kulturne dediščine iz šestih držav, je nosilka projekta v JZ PŠJ, mag. Vanja Debevec, s pomočjo sodelavcev in zavoda Razvojne poti organizirala intenzivno delavnico, ki so jo vodili ugledni svetovalci.
S svojo prisotnostjo na uvodnem predstavitvenem srečanju sta nas počastili predstavnica divaške občine in direktorica Slovenskega urada za UNESCO. Udeležencem pa sta uspešno delo zaželeli direktorica JZ PŠJ, dr. Gordana Beltram, ter podpredsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in predsednica Komisije za dediščino, Magdalena Tovornik, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen komunikacije in mreženja zaščitenih območij narave in kulturne dediščine v Sloveniji in s tem izpostavila pomen vključitve slovenskega strokovnjaka doc. dr. Mihaela Klineta iz Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v izobraževalni program delavnice.
Komuniciranje upravljavcev območij svetovne dediščine z domačini in obiskovalci je ključnega pomena za dolgoročno zagotavljanje njihovega dobrega stanja in pozitivne vključenosti v vsakdanje življenje in razvoj regij. Pri čemer je bistveno sprotno spremljanje učinka dela upravljavcev z namenom zagotavljanja dejanskega napredka. Komunikacija in uspešno udejanjanje poslanstva upravljavcev »navzven« pa temelji na spremljanju stanja »navznoter«, tj. spremljanju stanja značilnosti, zaradi katerih je bila posamezna lokacija razglašena za svetovno dediščino. Kako pripravimo načrt tovrstnega spremljanja stanja za zaščiteno območje narave, je udeležence delavnice med drugim učil dr. Pierre Galland, svetovalec Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN – International Union for Conservation of Nature), za zaščiten spomenik ali spomeniško območje, pa mag. Katri Lisitzin, svetovalka Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS – International Council on Monuments and Sites). Kot primer dobre prakse pa nam je tovrsten načrt spremljanja stanja lokacije svetovne dediščine predstavil Švicar Raphael Schmid, ki sodeluje pri upravljanju zavarovanega območja z največjim ledenikom v Alpah Jungfrau-Aletsch.
In kdo so bili ti udeleženci?
Iz Bolgarije pri projektu sodelujejo upravljavci prekrasnega Narodnega parka Pirin s 180 jezeri in 150 vrhovi višjimi od 1500 m ter s pticami bogatega naravnega rezervata Srebarna. Iz Bosne in Hercegovine so se nam priključili upravljavci mosta Mehmed paše Sokolovića v Višegradu, ki se že od 16. stoletja s svojimi enajstimi loki pne čez reko Drino, in obnovljenega starega mosta in mesta Mostar kot simbola mednarodnega sodelovanja in sobivanja različnih kulturnih, etničnih in verskih skupnosti. Iz Srbije je v projekt vključen upravljavec izjemno dobro ohranjenega arheološkega najdišča Gamzigrad – Romuliana, kompleksa rimskega cesarja Galeriusa, ki je nasledil Dioklecijana konec 3. in v začetku 4. stoletja. Iz Madžarske se nam je pridružil upravljavec benediktinskega samostana Pannonhalma ustanovljenega leta 996. Iz Romunije pri projektu sodeluje upravljavec lepo ohranjenega srednjeveškega mesta Sighisoara, ki je v svoji zgodovini igralo pomembno trgovsko in vojaško vlogo, ter slikovitih transilvanskih vasi z utrjenimi cerkvami, v zvezi s katerimi je bilo izraženo tudi zanimanje za našo cerkvico sv. Helene v Gradišču. Iz Slovenije poleg upravljavcev Škocjanskih jam, pri projektu sodeluje še upravljavec prazgodovinskih mostišč na Ljubljanskem barju, ki pa se je delavnice utegnil udeležiti žal le prvi dan.
V imenu organizatorja gre na koncu zahvala za uspešno izvedeno delavnico tudi vsem lokalnim ponudnikom prenočišč, prevoza, odlične hrane ter glasbe: Apartmajem Žnidarčič, Domačiji Pr Vncki, Turistični kmetiji Pr Betanci, Hotelu Malovec, Gostilni Mahnič, Sadjarski kmetiji Morelj, pekarici Mariki Mikuletič, Ekološki kmetiji Turn, Triu Turn, Prevozništvu Čepar in seveda enemu in edinemu kuharju in prostovoljnemu naravovarstvenemu nadzorniku Rihardu Baši.
