Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2015
Ob prvi izvedbi leta 2012. smo se zavezali, da bomo vsaki dve leti poleti na murvinem vrtu Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh imeli projekcije filmov in video gradiva o naravi in kulturi našega UNESCO Biosfernega območja Kras (BOK) s porečjem reke Reke ter tako posredno evidentirali, hranili, dali na vpogled raziskovalcem in spodbujali tovrstno video produkcijo v naših krajih. Vmes se je v Parku ogromno dogajalo in v lanskem letu ni bilo moč zbrati dovolj časa, ki bi ga posvetili naboru gradiva. Zato smo se odločili, da naš bienalni festival raje eno leto zamrznemo in poskrbimo za njegovo primerno izvedbo v letu 2015.
V treh tematskih petkovih večerih konec avgusta in na začetku septembra smo si pogledali skupno 23 enot video gradiva, ki pa ni bilo posneto izključno pri nas. Ker je produkcija na našem območju namreč še vedno zelo skromna in ker imamo z jamami posebno povezavo, smo se odločili v program vključiti še video gradivo o jamarstvu in jamah na Slovenskem ter delih nežive narave in vrst prisotnih na našem območju, pa čeprav so bile posnete drugod.
Vsak petek so naši številni obiskovalci in podporniki zbirali najljubši film večera. Z glasovanji smo jih tudi tokrat želeli spodbuditi k aktivnemu in prijetnejšemu druženju. To pa obenem pomeni, da se filmi in video gradivo na festivalu niso ocenjevali po strokovni plati. Kljub temu smo tudi v okviru tokratne edicije festivala poskrbeli za strokovno predavanje, ki je bilo namenjeno izobraževanju ljubiteljev in publike o metodah in tehnikah snemanja znanstvenih oziroma dokumentarnih filmov. Joel Mrvcic in Borut Lozej sta nam predstavila trike snemanja v jamskem okolju, ki so bili uporabljeni pri nastajanju filma Škocjanska okap'nca. Ker želimo sodelujočim avtorjem v bodoče ponuditi tudi konkretno povratno informacijo o strokovnih vidikih, pa poleg predavanja v okviru naslednje edicije festivala načrtujemo vpeljavo strokovne komisije.
petek, 21. avgust, Večer jamarskega filma
V okviru Večera jamarskega filma je bilo predvajanih osem enot. Publika je na tretje mesto po svojem okusu postavila filma Brezno 151 Aleša Stražarja in Slavka Hostnika ter Vodni krog Cirila Mlinarja Cica. Prvi dokumentira spust jamarskih reševalcev v 530 m globok drugi sistem Moličke peči, drugi pa ozavešča prebivalstvo o pomenu celovitega in trajnostnega upravljanja z vodnimi viri na krasu. Drugo mesto je pripadlo dokumentarnemu posnetku Petra Gedeia, mednarodno uveljavljenega jamskega fotografa, ki mu video projekti niso tuji. Njegov film Jubilejna penina prikazuje jamarje JK Železničar iz Ljubljane, ki so ob 60. jubileju v Ferrarovo bužo zvlekli 60 steklenic penine in jih čez nekaj mesecev privlekli na svečan občni zbor, a le 59. Ljubljenec občinstva prvega večera festivala je postal film Utrinki s Koprivskega in reševanje divjega pujsa iz Mahničeve jame, ki ga je posnel jamar Primož Jakopin. Kratek film o vasi na Krasu, o 53 metrov globoki jami na bližnji kraški gmajni in reševanju mladega divjega prašiča, ki je padel v brezno in preživel.
petek, 28. avgust, Večer filma o kulturni dediščini
Sledil je Večer filma o kulturni dediščini, kjer smo si po predavanju na murvinem vrtu ogledali štiri zanimive filme. Občinstvo je na tretje mesto postavilo oddajo koprskega Regionalnega RTV centra »Sokol mladi, naša nada, …«, 100 let obujenega Ilirskega Sokola. Barbara Kampos se v njej posveti zgodovini slovanskega telesno-vzgojno in narodno-obrambnega gibanja sokolstva na Bistriškem. Na drugo mesto je publika izglasovala dokumentarna filma Žganjekuha v Brkinih in na Pivškem ter Živa krajina Krasa. Prvi prikazuje tradicionalni brkinski način žganjekuhe, ki ga srečamo tudi na robu Brkinov, na Kalu pri Pivki, kjer stoji prizorišče dogajanja – Šobčeva domačija. Film Klare Debeljak in Roka Borštnika je nastal pod okriljem Zavoda Šobčeva domačija, Zavoda Parnas in Produkcije IWideo. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, zanjo pa Božo Grlj in Video Pro, v okviru filma Živa krajina Krasa predstavljajo snovni in nesnovni pogled na kraško krajino. Ljubljenec občinstva ta večer je postal film Škocjanska okapn'ca – jama in poti njenih raziskovalcev, ki ga je JZ PŠJ posnel s pomočjo številnih sodelavcev, režiral pa ga je Jure Škrlep. Gre za poskus rekonstrukcije dela in življenja raziskovalcev – predvsem domačinov v 19. stol., ko so intenzivno odkrivali, merili in urejali Škocjanske jame.
petek, 4. september, Večer filma o naravi in zaključek festivala
Zaradi prenizkih temperatur preverjenih na lastni koži minuli petek, se je program zadnjega festivalskega večera ponovno zvrstil v Mahorčičevi sobi Nanetove domačije. Tokrat so gledalci med kar 11 enotami zelo zanimivega gradiva o naravi na tretje mesto izglasovali izobraževalno-dokumentarni film IZRK ZRC SAZU Življenje in voda na krasu, ki je bil posnet z namenom širjenja znanja znanstvenih spoznanj o krasu in stanju vodnih virov na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške, ki naj prispeva k njihovem ohranjanju in trajnostni rabi. Za izvedbo sta poskrbela Mitja Novljan in Studio Digital. Drugo mesto si je po mnenju publike zaslužil dokumentarni film Adrijane Novak in Davorina Preisingerja Puharje, ki govori o območju v bližini Šoštanja, kjer so že v 17. stol. izkoriščali svinčevo in cinkovo rudo. Na prvo mesto pa je občinstvo postavilo dokumentarni posnetek iz leta 2009 Spust za čisto Reko domačina Francija Dovgana iz Produkcije Sokolski dom Ilirska Bistrica, ki prikazuje tradicionalni spust, katerega že desetletja organizira bistriški Rafting klub Mrzla Uoda.
Po čestitkah in veselju domačih podpornikov, je komisija sestavljena iz lihega števila članov organizacijskega odbora v nadaljevanju večera izmed treh finalistov, - od katerih sta v sklopu večera o kulturni dediščini prišla v finale filma, ki sta si delila drugo mesto, - po burni razpravi, za film festivala razglasila film Utrinki s Koprivskega in reševanje divjega pujsa iz Mahničeve jame. Film festivala je prejel kamnitega Netopirja, delo kiparja Damjana Švare iz Višje strokovne šole ŠC na Visokošolskem središču Sežana. Žirija se je zanj odločila na podlagi izvirnosti, volje do ustvarjanja in tematike varovanja naravne in kulturne dediščine. Film namreč lepo združuje vse omenjene elemente.
Festival je izzvenel z vabilom k sodelovanju čez dve leti.
