Izšel je Priročnik kraške suhozidne gradnje
V sredo, 18. 6. 2014, smo v Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh gostili dobro obiskano javno srečanje ob izidu Priročnika kraške suhozidne gradnje v okviru projekta Living Landscape Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.
Za pripravo in izdajo priročnika sta bila odgovorna dva slovenska partnerja na projektu Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Park Škocjanske jame, Slovenija (JZ PŠJ). Urednica priročnika Eda Belingar, konservatorka etnologinja iz goriške enote ZVKDS, je uvodoma predstavila vsebino priročnika, ki je sestavljen iz monografskega in dveh žepnih priročnikov.
V monografskem delu je predstavljena problematika materiala rabljenega za gradnjo, avtorja geologa dr. Mihe Jerška iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kraška suho zidna gradnja v prazgodovini, avtorice konservatorke arheologinje Patricije Bratina iz goriške enote ZVKDS, vrste suhih zidov in drugih suhozidnih gradenj na Krasu, avtorjev Borisa Čoka in Ede Belingar, prednosti tovrstne gradnje, avtorja dr. Domna Zupančiča iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, stanje teh gradenj na Krasu danes, avtorja Borisa Čoka, in primeri slabih praks, avtorjev dr. Mihe Jerška in Ede Belingar.
V dveh zvežčičih, ki sta priložena priročniku v zavihku na zadnji strani, se skriva ključni del priročnika, ki naj ga graditelj vzame s seboj na teren in uporabi ob konkretni gradnji. Gre za natančna navodila postopkov vzdrževanja in gradnje prostostoječih, podpornih kraških suhih zidov in hišk.
Predstavnica izdajatelja, JZ PŠJ, Darja Kranjc je povedala, da je priročnik izšel v slovenskem in italijanskem jeziku. Vsaka jezikovna različica pa v nakladi 800 izvodov. Prejeli ga bodo udeleženci projektnih aktivnosti na temo kraškega suhega zidu, dostavljen bo kraškim knjižnicam in šolam ter strokovnim in raziskovalnim ustanovam, ki se jih tematika dotika, v prvi vrsti pa je namenjen Kraševcem, ki imajo na svojih zemljiščih suhe zidove potrebne obnove, še posebej če se nahajajo na območju kulturne dediščine.
Obe jezikovni različici priročnika sta obenem v pdf obliki dosegljivi na portalu Zavoda za varstvo kulturne dediščine pod rubriko Publikacije. Za tiskan izvod pa se obrnite na JZ PŠJ. Publikacija je brezplačna.
Tako Eda Belingar kot Boris Čok sta se v svojih nagovorih zahvalila vsem, ki so s svojim znanjem pomagali pri nastanku priročnika.
Sledila je burna razprava z udeleženci o vsem kar bi bilo potrebno o suhem zidu na Krasu še povedati in za njegovo ohranitev narediti. Tako je bilo večkrat poudarjeno, da dokler se človek sam ne preizkusi v gradnji na suho, ne more vedeti koliko truda je vanjo vloženega in posledično nima ustreznega odnosa do suhega zidu, ne čuti potrebe po njegovem vzdrževanju in ga z lahka uničuje ali celo zaničuje. Darja Kranjc je izpostavila, da so se ravno v okviru tega projekta že izvedle delavnice za vrtčevske in osnovnošolske otroke s ciljem njihove senzibilizacije v odnosu do tega segmenta dediščine. V sklopu projekta Living Landscape kot projekta Kamen-most, pa so se izvedle dobro obiskane delavnice za odrasle s ciljem usposabljanja za kraško suhozidno gradnjo, ki so pokazale, da interes med Kraševci za suhi zid obstaja. Eda Belingar je poudarila, da je njen osebni cilj aktivnosti na projektu Living Landscape, kar je Boris Čok že večkrat povedal: da bi ljudje, ko naletijo na kamen, ki je padel na klanec, le tega pobrali in postavili nazaj na zid. Ernesta Drole, vodja goriške enote ZVKDS, pa je poudarila, da bo v naslednji finančni perspektivi kar nekaj denarja namenjenega za kulturno krajino. Izpostavila je primer Fundacije Poti miru v Posočju in predlagala, da Kraševci poizvemo kako so slednji uspeli rešiti problem vzdrževanja s ciljem rešitve dolgoročnega zagotavljanja vzdrževanja kraške kulturne krajine in suhih zidov v njej.
