Boriti se naprej. Sporočilo, ki so ga prepoznale študentke Mreže univerz Parka Škocjanske jame med raziskovanjem sledov premogovništva na Vremskem.
Med 7. in 9. 5. 2015 je skupina študentk drugega in tretjega letnika prve stopnje ter drugega letnika druge stopnje etnologije in kulturne antropologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Jožeta Hudalesa, docenta za področje etnološke muzeologije in etnološkega konservatorstva, nadaljevala z zbiranjem gradiva za muzej vremskega premogovništva in se lotila valorizacije Vodarne Draga.
Študentke so bile razdeljene v tri skupine. Prva skupina je s pomočjo Mira Prunka in Zdravka Zrneca popisovala inventar Vodarne Draga ter fotodokumentirala zgradbo.
Druga skupina je pod vodstvom Franca Martinčiča, Matjaža Prelca, Zdravka Škrlja, Rudija Baka obiskala lokacije škofeljskega šhta, ki je ob francoskem pri ribiški koči najstarejši in katerega prezračevalni in vodni rov se zaključuje Pr Studencih, ter zavrhovskega šhta, kjer so koln kopali do 1954. Na karto 1:5000 so študentke po njihovi pripovedi in razlagah Ivana Dujca in Frenka Ambrožiča skušale vnesti lokacije nekdanjih objektov, vhodov in delovišč. Posnele so tudi poimenovanja in opise le teh ter orise samega delovanja posameznega kopa.
Tretja skupina je video dokumentirala spomine Vremcev na rudnik. O le teh so povprašale bivše rudarje Leopolda Jermana, Ivana Dujca, Frenka Ambrožiča, njihove žene, Aleksandro Cerkvenik, Judito Magajna, učence Podružnične šole Vreme, … Del dokumentiranja je prevzel tudi profesor dr. Hudales, ki se je mudil pri Viktorju Magajni, Ani Goršek, Ivanki in Edvardu Cerkveniku ter Jožetu Franetiču. Oboji skupaj so na filmski trak posneli 6 ur pogovorov, ki bodo na razpolago domačinom in izdelovalcem bodoče zbirke in muzeja v Vremah. Ob tem je profesor posnel še nekaj drugega video in audio gradiva, ki ga je prepoznal kot relevantnega.
Teren je bil intenziven in vsega zbranega gradiva študentke sproti niso utegnile dokumentirati. Urejenega in skupaj s poročili ga bomo prejeli predvidoma septembra, ko bo na vpogled in rabo dan Vremcem v JZ PŠJ (problem video gradiva).
Na končni predstavitvi 9. 5. 2015 v fameljskem šhtu je, po mojstrski predstavitvi Vremske doline v vezani besedi Franca Magajne, predsednica TKŠD Urbanščica Mirjam Frankovič Franetič, ki je bila soorganizatorka terena, izpostavila, da je cilj krajanov po eni strani svojo dediščino pokazati obiskovalcem, po drugi pa ohraniti za poznejše rodove.
Dr. Hudales je prisotnim domačinom in domačinkam na praktičnih primerih razložil koncept ekomuzeja in kako si ga zamišlja v Vremah. Ekomuzej je lahko celotna vas, ne potrebuje stavbe in zbirke, je povedal. Potrebuje spomine, prebivalce, dediščino in nekoga, ki bo znal te stvari posredovati tistim, ki bodo prišli gledati kako se tu živi. Gradi naj na zgodbah ljudi, ki so delali v rudniku. Gradi naj na dejstvu, da je bila tukaj zgodovinsko gledano izpričana prva raba premoga na slovenskih tleh (1709). V 18. stol. so v Vremah izkopali največ premoga za takratne industrijske obrate. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da je šlo za čas, ko se je industrijska revolucija šele začenjala. Torej so tukajšnji kopi bili povezani s samimi začetki industrializacije v Evropi. Gradi naj na lintverjevem kamnu, ki je bil najden v Vremah med kopanjem premoga, in navezavo na dejstvo, da so pri nas v 17. stol. premog lekarnarji poznali kot zmajevo kri (»sanguis draco«) in ga kot takega uporabljali za zdravljenje bolne živine. Gradi naj na vodi, Vodarni Draga, Južni železnici, trgovini Rak v Škofljah, ... (Zagotovo bi tu lahko dodali vsaj še mline in žage, gradišča in srednjeveške gradove. – op. a.). Pri tem naj bo fameljski šht izhodišče za vse ostale točke ekomuzeja na terenu.
