Slovensko   |   English
KONTAKTIRAJTE NAS

Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, SI-6215 Divača

Telefon:
++ 386 (0)5 70 82 104
Faks:
++ 386 (0)5 70 82 105
E-pošta:
Iskanje po straneh
E-obvestila
Če želite prejemati naša obvestila, izberite rubriko in vpišite svoj e-mail naslov:
Obvestila
Novosti

Osmi kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja Reke

Datum objave: 12.06.2017   |   Avtor: Darja Kranjc in Vanja Debevec

V četrtek, 8. junija 2017, popoldan je na Informacijskem centru parka Škocjanske jame, izzvenel Osmi kongres mladih raziskovalcev biosfernega območja Kras in porečja Reke. Na njem je sodelovalo 43 učencev od 3. do 9. razreda, petih šol Mreže šol parka Škocjanske jame, od Trebč do Kuteževega. Njihovo delo so strokovno pod drobnogled vzeli raziskovalci Jamskega laboratorija Tular, ki so šolskim nadobudnežem obenem predstavili svoje delo. 

Kongresniki z organizatorico in vodjo kongresa mag. Vanjo Debevec (foto: Darja Kranjc)
Kongresniki z organizatorico in vodjo kongresa mag. Vanjo Debevec (foto: Darja Kranjc)

Corina Škrabolje in Karin Batista, tretješolki iz OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, sta predstavili gojenje divjega kostanja v cvetličnem lončku v učilnici, s čemer sta se v minulem šolskem letu spopadali skupaj s sošolci pod mentorstvom učiteljice Nevice Iskra. Ob spremljanju kostanjeve rasti so ugotovili, da le-ta v danih okoliščinah ni bila optimalna. Odločili so se, da bodo za kostanj skušali poskrbeti bolje in se zato v ta namen poučili v literaturi. Pred kakršnokoli nalogo se je o njej najprej potrebno temeljito podučiti, so sklenili.

Corina in Karin iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (foto: Darja Kranjc)
Corina in Karin iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (foto: Darja Kranjc)

Šestošolci Jan Zorc, Maja Palcich, Eneja Štemberger, Sara in Lara Negro, Vid Škrlj, Miha Ivančič, Tina Vujkovič in Erik Nedoh iz iste šole so pod mentorstvom Tamare Urbančič raziskali vprašanje odvržene hrane. Če se na svetu v povprečju zavrže 1/3 hrane na leto, so poročali, so na podlagi meritev izračunali, da jih v njihovi šolski jedilnici zavržejo ca. 250 litrov na šolsko leto. Od računovodkinje so dobili podatek, da odvoz ostankov hrane šolo na leto stane 573,51 eur. Pogovorili so se tudi s kuharicami in tako prišli do podatkov, da veliko otrok kosilo v celoti zavrže, učenci od 6. razreda dalje ne jedo več juhe, vprašljiv je sam odnos do hrane, ... Sklenili so, da se na šoli zavrže preveč hrane, kar stane, obenem pa opozorili, da je kosilo prezgodaj in so porcije za devetošolce in prvošolce enake. Predlagali so nekatere ukrepe, med drugim nagrajevanje učencev, ki pojedo vso hrano s plačilom ekskurzije namesto odvoza odpadkov.

Skupina raziskovalcev problematike zavržene hrane OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (foto: Darja Kranjc)
Skupina raziskovalcev problematike zavržene hrane OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (foto: Darja Kranjc)

Agnes Kresevič, sedmošolka iz OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, se je pod mentorstvom učiteljic Nade Šircelj in Benjamine Frank posvetila popisu kukavičevk na suhem travniku nad Jasenom, kjer jih je naštela kar 16 vrst.

Agnes med predstavitvijo (foto: Darja Kranjc)
Agnes med predstavitvijo (foto: Darja Kranjc)

Pod mentorstvom istih učiteljic so sedmošolke Kim Ivančić, Edina Kotorić in Edina Arslanović pod drobnogled vzele potočne rake. Podrobno so se seznanile s pogostim koščakom in največjim jelševcem ter anketirale starejše prebivalce na Dolnjem Zemonu, ki so v mladosti lovili rake predvsem v potoku Dula in reki Reki. Če so jih v preteklosti v mesecih brez črke »R«, ko samičke ne nosijo jajčk, pastirčki lovili in največkrat pekli na žerjavici, pa danes temu ni več tako, saj so zaščitena vrsta.

Raziskovalki problematike potočnih rakov OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica (foto: Darja Kranjc)
Raziskovalki problematike potočnih rakov OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica (foto: Darja Kranjc)

Devetošolki Karmen Batista in Maja Logar iz iste šole sta predstavili raziskavo, ki sta jo z vrstniki izvedle pod mentorstvom Nadje Baša. Posvetili so se problemu kaj narediti s hrano, ki ostaja, a ni pokvarjena, da bi jo bilo potrebno vreči v smeti. V želji najti rešitve, so povprašali starejše, ki so ostanke hrane, zaradi drugačnega odnosa in splošnega pomanjkanja, znali »reciklirati«. Z njihovo pomočjo so izpisali recepte in jih tudi sami preizkusili. Med drugim so odkrili recept za slastno prilogo iz ostankov riža in izdelavo njokov iz ostankov pireja. Vsaki šoli Mreže šol PŠJ sta poklonili izvod v okviru naloge izdelane brošure "Recepti za vsak žep!"

Karmen Batista in Maja Logar iz OŠ Antona Žnideršiča med predstavitvijo (foto: Darja Kranjc)
Karmen Batista in Maja Logar iz OŠ Antona Žnideršiča med predstavitvijo (foto: Darja Kranjc)

Učenci COŠ Pinka Tomažiča iz Trebč so pod mentorstvom učiteljice Giogrine Piščanec v okviru poučne ekskurzije raziskali slovenska ledinska imena. Ruben Capilla, Peter Lev Carli, Beatrice Manzon, Elisa Matassi, Solica Paganoni in Nina Pečar so v vasi Trebče in okolici našteli več kot 120 ledinskih imen, ki so nastala, da bi se ljudje lažje sporazumeli glede posameznih lokacij v vasi in krajini. Člani Jus Trebče, ki je bil ustanovljen že leta 1837, so vsa ledinska imena vklesali v kamnite plošče in jih postavili na pripadajoče lokacije, z željo ohraniti kulturno dediščino in pričevanja o slovenski prisotnosti na tem delu tržaškega ozemlja.

Učenci COŠ Pinka Tomažiča Trebče (foto: Darja Kranjc)
Učenci COŠ Pinka Tomažiča Trebče (foto: Darja Kranjc)

Osmošolci Manca Urh, Tjaša Tominc, Aljaž Prinčič, Lejla Ičanović in Vita Gombač so pod mentorstvom učiteljic Martine Vrabec in Mirjam Trampuž iz OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače raziskali 72 m globoko in 220 m široko udornico Risnik na obrobju Divače ter popisali tamkajšnje rastlinske in živalske vrste, ki so vezane na pojav temperaturne inverzije, zaradi česar na dnu najdemo vrste značilne za alpski svet. Med raziskovanjem so določili 15 rastlinskih in 10 živalskih vrst. Opozorili so, da se nad udornico vije učna pot Divaški kras, v njenih stenah pa so urejene priljubljene plezalne poti. Kongresnike iz ostalih šol Mreže šol PŠJ so povabili, da jih popeljejo po preučeni lokaciji.

Divaške raziskovalke udornice Risnik (foto: Darja Kranjc)
Divaške raziskovalke udornice Risnik (foto: Darja Kranjc)

Manca Jaksetič, Tisa Vičič, Kristina Rolih, Sara Vrh, Kristjan Celin in Jan Krivograd, učenci izbirnega predmeta Okoljska vzgoja iz 7. in 8. razreda OŠ Podgora Kuteževo so pod mentorstvom učiteljice Jane Smajla preučili problematiko električnih aparatov. Spoznali so, da so danes naprave cenejše kot nekoč, vendar moramo z njimi varčevati, saj je na Zemlji omejena količina virov. Pogosto menjavanje naprav onesnažuje okolje. Izrazili so zaskrbljenost, da se bo pretirana raba tovrstnih naprav slabo končala za človeka in Zemljo.

Raziskovalci električnih aparatov iz OŠ Podgora Kuteževo (foto: Darja Kranjc)
Raziskovalci električnih aparatov iz OŠ Podgora Kuteževo (foto: Darja Kranjc)

Devetošolki Lara Šetina in Aleksia Rolih, osmošolca Timotej Štefančič in Kristjan Celin ter sedmošolec Andraž Štefančič iz iste šole so pod mentorstvom učiteljice Vere Frank raziskali primer »Osmi potnik« kot so poimenovali problematiko mikroplastike. Spoznali so, da slednjo najdemo v kozmetičnih preparatih, oblačilih, barvah za cesto, fasade, peletih, … ali pa nastane z razpadom večjih plastičnih kosov. Prenaša se z vetrom in vodo in je postala del morij, jezer in živih organizmov, katerih smrt tudi neredko povzroči. Zanimivo je, da so anketiranci, s katerimi so se pogovarjali učenci, mikroplastiko povečini locirali v žvečilne gumije.

Raziskovalci iz OŠ Podgora so JZ PŠJ poklonili poučno skico kroženja mikroplastike v okolju (foto: Darja Kranjc)
Raziskovalci iz OŠ Podgora so JZ PŠJ poklonili poučno skico kroženja mikroplastike v okolju (foto: Darja Kranjc)

Po premoru s sladoledom, so učencem svoje raziskovalno delo na področju preučevanja človeške ribice predstavili priznani raziskovalci Gregor Aljančič, Magdalena Năpăruş Aljančič in dijak Aljaž, ki v laboratoriju opravlja prakso. V naravni jami Tular v bližini Kranja, ki je bila med 2. sv. v. večinoma obzidana v protiletalsko zaklonišče za bližnjo tovarno, so leta 1960 uredili jamski laboratorij. Vse od tedaj poteka v jami raziskovanje človeških ribic Proteus anguinus, ki so jim leta 2002 dodali še kolonijo črne človeške ribice Proteus anguinus parkelj. Mladi raziskovalci so tiho prisluhnili pripovedi o tej skrivnostni živali in se zavezali, da bodo v primeru najdbe naplavljenih človeških ribic, laboratorij obvestili na številko SOS Proteus 031 804 163.

Gregor Aljančič iz Jamskega laboratorija Tular med predstavitvijo (foto: Vanja Debevec)
Gregor Aljančič iz Jamskega laboratorija Tular med predstavitvijo (foto: Vanja Debevec)
Udeleženci kongresa mladih raziskovalcev pred Delezovo domačijo v Škocjanu (foto: Darja Ivančič)
Udeleženci kongresa mladih raziskovalcev pred Delezovo domačijo v Škocjanu (foto: Darja Ivančič)
Pilcom web design