Slovensko   |   English
KONTAKTIRAJTE NAS

Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, SI-6215 Divača

Telefon:
++ 386 (0)5 70 82 104
Faks:
++ 386 (0)5 70 82 105
E-pošta:
Iskanje po straneh
E-obvestila
Če želite prejemati naša obvestila, izberite rubriko in vpišite svoj e-mail naslov:
Obvestila
Novosti

Kongres mladih raziskovalcev Mreže šol parka Škocjanske jame

Datum objave: 18.06.2019   |   Avtor: Kranjc Darja

V petek, 24. 5. 2019, popoldan smo v okviru Evropskega dneva parkov izvedli že deseti Kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja Reke. Šest šol Mreže šol PŠJ je predstavilo osem raziskovalnih nalog pri izvedbi katerih je sodelovalo 45 učencev od prvega do devetega razreda in 13 mentoric. Tokrat smo se kongresniki s svojimi posterji mudili na gradu Prem, kjer nas je toplo sprejela Mateja Kakež. Za nagrado smo se udeležili glasbene delavnice Reciklirana glasbila Andreja Fona, si ogledali grad in Kettejevo rojstno hišo.

Andrej Fon s svojimi dudami (foto: Darja Kranjc)
Andrej Fon s svojimi dudami (foto: Darja Kranjc)

Na kongresu so učenci Osnovne šole Košana predstavili kar tri raziskovalne naloge. Predstavnica učencev Taje Dolgan, Tatjane Gojić, Anamarije Stojanovski, Armanda Hočevarja, Urbana Zadnika, Žana Matka, Arna Avsca, Mance Želko, Pie Psener, Janka Želka, Vida Kovača in Tjaža Dolgana je predstavila popis sadnega drevja z uporabo sodobne tehnologije, ki so ga učenci izvedli pod mentorstvom učiteljice Katje Čekada v okolici šole. 

Kako so popisovali sadno drevje na OŠ Košana (foto: Darja Kranjc)
Kako so popisovali sadno drevje na OŠ Košana (foto: Darja Kranjc)

V nadaljevanju smo prisluhnili predstavitvi raziskave zdravilnih rastlin z izdelavo herbarija učencev Luke Biščaka, Andraža Sitingerja, Luke Šajna, Roka Matka in Nika Koblarja. Izvedli so jo pod mentorstvom učiteljice Antonije Tomšič.

Popisovanje zdravilnih rastlin pod mentorstvom učiteljice Antonije Tomšič na OŠ Košana (foto: Darja Kranjc)
Popisovanje zdravilnih rastlin pod mentorstvom učiteljice Antonije Tomšič na OŠ Košana (foto: Darja Kranjc)

Na koncu pa smo bili deležni izsledkov o tem katera zdravilna zelišča sploh poznajo košanski otroci. V zagonetko so se poglobili učenci prvega do petega razreda pod mentorstvom Mojce Žnidaršič.

Katera zdravilna zelišča poznajo naši učenci (foto: Darja Kranjc)
Katera zdravilna zelišča poznajo naši učenci (foto: Darja Kranjc)

Sledila je obsežna predstavitev izsledkov učencev Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača Vida Grižona, Naceta Mrzlića in Kristjana Mrzlića na podlagi preučitve virov in intervjujev s starimi starši in domačini o Vodnih virih Južne železnice pod mentorstvom Mirjam Trampuž. Učence so ob skrbi za vodo, projektiranju in realizaciji izjemnega gradbenega podviga, predvsem navdušile dimenzije vodnih zbiralnikov, ki si jih je še danes moč ogledati.  

Fantovska ekipa iz OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača (foto: Darja Kranjc)
Fantovska ekipa iz OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača (foto: Darja Kranjc)

Učenci Miha Ivančič, Karin Kastelic, Maja Palcich in Eneja Štemberger iz Osnovne šole Dragotine Ketteja Ilirska Bistrica so pod mentorstvom Anice Brožič in Nine Močilnikar Sedmak preračunali, da z vsakoletno akcijo zbiranja starega papirja na njihovi šoli pred sečnjo rešijo med 10 in 50 dreves. Postregli so z zelo zanimivim podatkom, da bi se z recikliranjem polovice svetovnega odpadnega papirja, izognili sečnji ca. 20 milijonov hektarjev lesa letno. S tem, ko ohranjamo drevesa pa poskrbimo tudi za večjo porabo CO2 in proizvodnjo kisika. Izračunali so, da so z zbranim papirjem v minulih letih na šoli prispevali k zmanjšanju 1,2 tone CO2.

Učenci OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice (foto: Darja Kranjc)
Učenci OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice (foto: Darja Kranjc)

Agnes Kresevič, Špela Čekada in Eva Zevnik, učenke Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica so pod mentorstvom Nade Šircelj in Benjamine Frank izračunale ogljični odtis svoje šole v letu 2018. Ta znaša 4987,91 kg CO2/osebo/leto. Ugotovile so, da največji delež prispeva ogrevanje šole s kurilnim oljem, ki pa ga bodo v prihodnjih letih zamenjali z drugim manj obremenjujočim energentom. Sklenile so, da z nekaj spremembami življenjskega stila lahko vsak naredi veliko za zmanjševanje ogljičnega odtisa (npr. ugašanje luči, pešačenje v šolo, prehranjevanje z lokalno pridelano hrano, ločevanje odpadkov, …).

Ogljični odtis OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice (foto: Darja Kranjc)
Ogljični odtis OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice (foto: Darja Kranjc)

Prav tako so ogljični odtis pod drobnogled vzele učenke Manca Jaksetič, Sara Vrh, Kristina Rolih, Živa Iskra in Alja Celin iz Osnovne šole Podgora Kuteževo pod mentorstvom Jane Smajla, Vere Frank in Andreje Rolih. Med drugim so izračunale ogljični odtis družin učencev, ki so želeli sodelovati. Ugotovile so, da se v Koćaniji hiše večinoma ogrevajo na drva ali pelete, kar je pozitivno, da pa po drugi strani življenje na vasi pomeni veliko porabo goriva za prevoz staršev v službo. Večjo porabo elektrike imajo, zaradi rabe strojev, kmetije. Poročale so, da je v okviru njihovih motivacijskih pogovorov z učenci o možnostih za zmanjševanje ogljičnega odtisa, večina učencev sklenila hoditi v šolo peš ali s kolesom, kupovati manj novih oblačil, ustekleničene vode, paziti na porabo elektrike, predlagati staršem manjše ogrevanje hiš in kupovanje lokalno pridelane hrane.    

Predstavitev izsledkov učencev OŠ Podgora Kuteževo (foto: Darja Kranjc)
Predstavitev izsledkov učencev OŠ Podgora Kuteževo (foto: Darja Kranjc)

O svojem vplivu na okolje sta kot zadnji poročali predstavnici učencev Taje Zadnik, Domna Samse, Nikite Mihalič, Julije Bubnič, Lane Bubnič, Manuele Riservata, Pie Ceglar, Matica Kastelica, Matije Mezgeca, Neje Samsa, Tilna Blaževiča, Janeza Rutarja, Kristijana Dodiča in Klemna Levarja iz Osnovne šole Rudija Mahniča – Brkinca Pregarje. Pod mentorstvom Tanje Šuštar in Dolores Zadel so pregarski učenci s pomočjo vprašalnika med krajani prišli do podobnih zaključkov kot Koćanci. Največje ogljične izpuste v njihovem šolskem okolišu povzroča prevoz na delo, manj ogrevanje, kjer prevladujejo peleti in drva, pozitivno je najpogostejše sušenje perila na zraku, zapiranje pip med tuširanjem, redno ugašanje luči, ni pa še veliko sončnih kolektorjev, …  

Predstavnici raziskovalcev iz OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje (foto: Darja Kranjc)
Predstavnici raziskovalcev iz OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje (foto: Darja Kranjc)

Dolgoročni namen minulega dela naših raziskovalcev je, da bi se z ozaveščanjem svojih ravnanj vezanih na prakse in materiale, ki imajo negativen vpliv na naravo in kvaliteto našega bivanja, potom preučevanja virov, teorije, izpraševanj o problematiki v svojem kraju in izračunov, v svojem življenju vselej odločali za trajnostne načine bivanja. K temu gotovo pripomore poznavanje, spoštovanje in trajnostna raba naravnih virov ter kulturne dediščine.    

Hvala in čestitke vsem sodelujočim. Odlični ste bili.

Pilcom web design